Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.269-16.293)


  1.      vstópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vstop: vstopna postaja / vstopna vrata / vstopna izjava; dobiti vstopno listino ◊ alp. vstopni kamin, previs; rel. vstopni spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše ♪
  2.      vstrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi vstrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob vstopu v telo: vstrelna in izstrelna rana ♪
  3.      všéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je všeč, ugaja (komu): bralcu všečna knjiga / skrbeti za všečen videz lep, prijeten; bila je prav všečna ženska privlačna, lepa; všečna lastnost, misel zelo sprejemljiva všéčno prisl.: všečno odgovoriti na vprašanje; všečno oblečen ♪
  4.      vštéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki se všteje: čas študija ni všteven v delovno dobo ♪
  5.      vštrícen  -cna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je, poteka vštric: vštricna hoja // vzporeden: vštricni ulici / vštricna razporeditev tematsko enakih slik vštrícno prisl.: jahati, teči vštricno ♪
  6.      vtíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vtik: vtično mesto ♦ elektr. (vtična) razvodnica ♪
  7.      vtísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vtis: vtisno ocenjevanje / vtisno orodje vtiskovalno ● knjiž. njegove besede so bile zelo vtisne prepričljive; knjiž. vtisne slike impresionistične ♪
  8.      vtiskoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se vtiskuje: vtiskovalni stroj; vtiskovalno orodje / vtiskovalni postopek ♪
  9.      vtísnjenje  -a s (ȋ) glagolnik od vtisniti: vtisnjenje modela v vosek / vtisnjenje dogodka, podobe v zavest ♪
  10.      vtóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vtok: vtočna hitrost / vtočni jašek ♪
  11.      vulfénija  -e ž (ẹ́) bot. rastlina z modro vijoličastimi cveti v grozdih, Wulfenia carinthiaca ♪
  12.      vulfenít  tudi wulfenít -a [vulf-] m (ȋ) min. rudnina svinčeva sol molibdenove kisline ♪
  13.      vulgáren  -rna -o prid., vulgárnejši (ȃ) 1. ki se glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerno vede, govori; prostaški, grob: vulgaren človek; ta ženska je precej vulgarna // ki je glede na moralna, družabna pravila zelo neprimeren: vulgaren izraz; vulgaren jezik / vulgarno posmehovanje zelo neprimerno, žaljivo 2. ki obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: vulgarna kritika; vulgarna umetnost / ekspr. vulgarni marksist // preveč poenostavljen, preprost: vulgarna predstava o življenju; vulgarno primerjanje možganov s telefonskim aparatom 3. knjiž. domač, ljudski: rastlina ima vulgarno ime velikonočnica // navaden, vsakdanji: vulgarne človekove potrebe; ukvarjati se mora s samimi vulgarnimi rečmi ◊ filoz. vulgarni materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga družbene zakonitosti in mišljenje po analogiji z naravnimi zakoni; lingv. vulgarna latinščina neknjižna, pogovorna zvrst latinščine vulgárno prisl.: vulgarno se izražati ♪
  14.      vulkáničen  -čna -o prid. (á) knjiž. vulkanski: vulkanično delovanje ∙ knjiž. vulkanični izbruhi strasti zelo močni, siloviti ♪
  15.      vúzmenka  -e ž (ū) nar. vzhodno kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj: zakuriti vuzmenko ♪
  16.      vzajémen  -mna -o prid., vzajémnejši (ẹ̑) 1. povezan s čim enakim, ustreznim kot povračilom: vzajemna usluga; vzajemno priznavanje študijskih naslovov / vzajemen dogovor, sporazum // medsebojno povezan, odvisen: vzajemno delovanje organov / vzajemen razvoj / vzajemna določenost teorije in prakse ♦ fiz. zakon o vzajemnem učinku 2. ki se nanaša na člane kake skupine v odnosu drug do drugega: vzajemna pomoč; vzajemno spodbujanje; sovraštvo, sumničenje je bilo vzajemno // ki temelji na medsebojni povezanosti, pomoči, podpori članov kake skupnosti: prizadevati si za vzajemne odnose v družini / vzajemno sporazumevanje je bilo oteženo medsebojno 3. knjiž. skupen: imeti čut za vzajemno delo; z vzajemnim razmišljanjem najti rešitev / imeti s kom precej vzajemnih potez vzajémno prisl.: vzajemno si pomagati ♪
  17.      vzbóčenost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost vzbočenega: vzbočenost stopala ♪
  18.      vzbujálen  -lna -o prid. (ȃ) elektr. nanašajoč se na povzročanje magnetnega pretoka z električnim tokom: vzbujalni postopki / vzbujalni tok; vzbujalna napetost napetost, ki povzroči v vzbujalni tuljavi vzbujalni tok; vzbujalna tuljava ♪
  19.      vzbujeválen  -lna -o prid. (ȃ) elektr. vzbujalen: vzbujevalni tok; vzbujevalna napetost ♪
  20.      vzbúrjenje  -a s (ȗ) glagolnik od vzburiti: vzburjenje živcev; proces vzburjenja / spolno vzburjenje / živci prevajajo vzburjenje do možganov / novica je povzročila vzburjenje ♪
  21.      vzbúrjenost  -i ž (ȗ) stanje vzburjenega: po vsem telesu je čutil prijetno vzburjenost; čustvena, telesna vzburjenost / spolna vzburjenost / knjiž. od vzburjenosti rdeč obraz vznemirjenosti, razburjenosti ♪
  22.      vzdigoválen  -lna -o prid. (ȃ) redko ki povzroča, omogoča dviganje; dvižen: vzdigovalna naprava ♪
  23.      vzdížen  -žna -o prid. (ȋ) dvižen: vzdižni most / vzdižna sila ♪
  24.      vzdólžen  -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: vzdolžni rob mize; vzdolžne oznake na cestišču / vzdolžni prerez, presek; vzdolžna os / vzdolžni padec terase; obleka ima vzdolžno zapenjanje // vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: vzdolžni rovi; prečni in vzdolžni tramovi ● knjiž., redko vzdolžna metoda proučevanja pojava metoda, pri kateri se pojav proučuje v daljši dobi ◊ alp. vzdolžni klin klin s konico v isti smeri z ušesom; biol. vzdolžna delitev; fiz. vzdolžno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije; longitudinalno valovanje; med. vzdolžna lega plodu v maternici ♪
  25.      vzdráženje  -a s (ā) glagolnik od vzdražiti: vzdraženje živca; hitrost, stopnja vzdraženja / spolno vzdraženje / prevajati vzdraženje; širjenje vzdraženja / vzdraženje otrokove domišljije ♪

   16.144 16.169 16.194 16.219 16.244 16.269 16.294 16.319 16.344 16.369  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA