Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (16.251-16.275) 
- vsèusmíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. ki se vseh usmili: vseusmiljen dobrotnik ♪
- vsevéčen -čna -o prid. (ẹ̄) knjiž. večen: vsevečna modrost / vsevečno iskanje skrivnosti ♪
- vsevéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. ki vse ve: vsevedni ljudje; biti vseveden; delati se vsevednega / vsevedni nauk ♦ rel. vsevedni Bog vsevédno prisl.: vsevedno odgovarjati na vprašanja ♪
- vsevíden -dna -o prid. (í ȋ) knjiž. ki vse vidi, opazi: vseviden vzgojitelj / vsevidno oko / vsevidno sonce ♪
- vsevŕsten -tna -o prid. (ȓ) knjiž. vseh vrst: pomanjkanje vsevrstne znanstvene literature / njegove oči so iz slik sestavljale vsevrstne pošasti mnogovrstne, raznovrstne ♪
- vsèzmóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) knjiž. zelo sposoben: naprave so izdelali po zamisli vsezmožnega inženirja / vsezmožna domišljija ♪
- vsèzveličáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. ki velja, se šteje za edino pravilnega: vsezveličavna ideologija ♪
- vsèzvézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ̑) zvezen, vsejugoslovanski: vsezvezna konferenca; pripraviti vsezvezno razstavo ♪
- vsíljenec -nca m (ȋ) ekspr. kdor je komu vsiljen: vsiljenec je moral prepustiti svoje mesto zakonitemu voditelju; odpoditi vsiljenca ♪
- vsíljenka -e ž (ȋ) ženska oblika od vsiljenec: družina jo je imela za vsiljenko ♪
- vsíljenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost vsiljenega: vsiljenost družbenega reda ♪
- vsípen -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vsipanje: vsipni jašek; zavarovati vsipno odprtino / teža vsipnega materiala ♪
- vsôten -tna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na vsoto: vsotna vrednost ♦ jur. vsotno zavarovanje zavarovanje, pri katerem se ob zavarovalnem primeru izplača vnaprej dogovorjena vsota ♪
- vsrkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vsrkovanje: vsrkovalne vaje pri odpravljanju govornih motenj ♪
- vstájen -jna -o (ȃ) pridevnik od vstaja: vstajne faze ♪
- vstajênje -a s (é) 1. ekspr. izhod iz negativnega, neugodnega stanja: vstajenje iz sužnosti / klicati k vstajenju; verovati v vstajenje naroda / vstajenje zatiranih 2. v krščanstvu ponovna združitev duše s spremenjenim telesom ob koncu sveta: verovati v vstajenje mrtvih; smrt in vstajenje / Kristusovo vstajenje vstajenje Kristusa tretji dan po smrti // rel. obred na praznik Kristusovega vstajenja: imeti vstajenje na veliko noč zjutraj; iti, zvoniti k vstajenju ♪
- vstajênjski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na vstajenje: vstajenjsko upanje / vstajenjska procesija ♪
- vstavítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vstavitev: vstavitveni postopek / narediti vstavitveni znak za izpuščeno besedo ♪
- vstópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vstop: vstopna postaja / vstopna vrata / vstopna izjava; dobiti vstopno listino ◊ alp. vstopni kamin, previs; rel. vstopni spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše ♪
- vstrélen -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi vstrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob vstopu v telo: vstrelna in izstrelna rana ♪
- všéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je všeč, ugaja (komu): bralcu všečna knjiga / skrbeti za všečen videz lep, prijeten; bila je prav všečna ženska privlačna, lepa; všečna lastnost, misel zelo sprejemljiva všéčno prisl.: všečno odgovoriti na vprašanje; všečno oblečen ♪
- vštéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki se všteje: čas študija ni všteven v delovno dobo ♪
- vštrícen -cna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je, poteka vštric: vštricna hoja // vzporeden: vštricni ulici / vštricna razporeditev tematsko enakih slik vštrícno prisl.: jahati, teči vštricno ♪
- vtíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vtik: vtično mesto ♦ elektr. (vtična) razvodnica ♪
- vtísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vtis: vtisno ocenjevanje / vtisno orodje vtiskovalno ● knjiž. njegove besede so bile zelo vtisne prepričljive; knjiž. vtisne slike impresionistične ♪
16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301 16.326 16.351 
