Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.226-16.250)



  1.      vsènaokóli  in vsè naokóli prisl. (-ọ̑) povsod okoli: vsenaokoli leži ravnina; vsenaokoli so odmevale eksplozije; vsenaokoli so zasadili cvetje; vsenaokoli je zavladal molk / njihov sloves se je razširil vsenaokoli na vse strani; prim. naokoli
  2.      vsènaokróg  in vsè naokróg prisl. (-ọ̑) povsod okrog: vsenaokrog so smučišča; vsenaokrog se razprostirajo gozdovi; vsenaokrog je vladala tišina; prim. naokrog
  3.      vsènapréj  in vsè napréj prisl. (-ẹ̄) knjiž. brez konca, kar naprej: govoriti, igrati vsenaprej
  4.      vsènároden  -dna -o prid. (-á) nanašajoč se na ves narod: vsenarodni boj za obnovo dežele; reševati vsenarodne probleme / skrb za vsenarodni razvoj narodni
  5.      vsènavzkríž  in vsè navzkríž prisl. (-í) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh; vsekrižem: nametati polena vsenavzkriž / vsenavzkriž hoditi po gozdu v različnih smereh // izraža neurejenost razporeditve česa: hiše so stale v vrstah in vsenavzkriž 2. izraža neurejenost potekanja česa: otroci so govorili vsenavzkriž; vsenavzkriž so streljali 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: vsenavzkriž se prepirajo, tepejo ● ekspr. vse je vsenavzkriž narobe
  6.      vsènavzkrížem  in vsè navzkrížem prisl. (-) redko vsekrižem, vsenavzkriž: pobočje je bilo vsenavzkrižem prepleteno s stezami
  7.      vsènavzkrížen  -žna -o prid. (-) 1. ki poteka neurejeno v večkrat križajočih se smereh: vsenavzkrižno tekanje; vsenavzkrižno vrvenje ljudi 2. ki poteka medsebojno med več ljudmi: vsenavzkrižni odnosi; vsenavzkrižno prepiranje 3. ekspr. nejasen, zmeden: vsenavzkrižne misli
  8.      vsènavzóčnost  -i ž (-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsenavzočnost otrok / vsenavzočnost potrošniške miselnosti ∙ knjiž. vsenavzočnost režiserja opaznost njegovega vpliva, prizadevanja v vseh stvareh pri uprizoritvi česarel. božja vsenavzočnost
  9.      vsènémec  -mca m (-ẹ́) pristaš vsenemštva: ideje vsenemcev
  10.      vsènémški  -a -o prid. (-ẹ́) 1. nanašajoč se na vse Nemce ali vso Nemčijo: vsenemška organizacija 2. nanašajoč se na vsenemce ali vsenemštvo: vsenemške ideje / vsenemško gibanje
  11.      vsènémštvo  -a s (-ẹ̑) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: ideje vsenemštva
  12.      vsènôčen  -čna -o prid. (-ó) redko celonočen: biti na vsenočni straži; vsenočno bedenje
  13.      vsèóbčen  -čna -o prid. (-ọ̄) star. splošen, vsesplošen: doživeti vseobčno pohvalo / vseobčna morala
  14.      vsèobséžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. ki obsega, zajema vse: vseobsežen pogled na mesto; vseobsežen program dela popoln; zgradili so novo, vseobsežno mesto z vsemi potrebnimi zgradbami, napravami / vseobsežna izobraženost vsestranska; vseobsežna knjiga o polarni odpravi izčrpna; razviti vseobsežno kulturo univerzalno
  15.      vsèobvézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. obvezen za vse: vseobvezen red
  16.      vsèpredíren  -rna -o prid. (-) knjiž. ki vse predre: vsepredirna ost / vseprediren vonj zelo močen, oster
  17.      vsèprisôten  -tna -o prid. (-ó) knjiž. ki je, se nahaja povsod: vseprisotni vojaki / vseprisoten mir; vseprisotno življenje ∙ knjiž. vseprisotna policija ki vse nadzira
  18.      vsèprodíren  -rna -o prid. (-) knjiž. zelo prodoren: vseprodiren žarek / vseprodiren znanstvenik
  19.      vsesálen  -lna -o [sǝs in ses] prid. () nanašajoč se na vsesanje: vsesalni postopek / vsesalna moč sesalnika sesalnastrojn. vsesalni ventil sesalni ventil
  20.      vseskózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko popoln, neomejen: vseskozna odvisnost družbenih pojavov od ekonomskih dejavnikov
  21.      vsèslovénski  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na vse Slovence ali vso Slovenijo: vseslovenski politični program; vseslovensko književno društvo; vseslovensko gibanje; vseslovensko središče
  22.      vsèsméren  -rna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) nanašajoč se na vse smeri: vsesmerna osvetlitev prostora / vsesmeren otrokov razvoj vsestranskiteh. vsesmerni mikrofon mikrofon, katerega občutljivost ni odvisna od smeri zvoka
  23.      vsesplôšen  -šna -o prid. (ó) ekspr. splošen: zaupati v vsesplošen napredek; vsesplošen družbeni razvoj; vsesplošna gospodarska kriza; slabe letine so povzročile vsesplošno lakoto / nastal je vsesplošen pretep; izzvati vsesplošno ogorčenje; užival je vsesplošno spoštovanje ● knjiž. vsesplošen talent vsestranski vsesplôšno prisl.: vsesplošno priljubljene knjige
  24.      vsesvéten  in vsesvêten -tna -o prid. (ẹ̑; é) nanašajoč se na vse svete: vsesvetne rože na grobovih / vsesvetno razpoloženje
  25.      vseučilíščen  -čna -o prid. () knjiž. univerziteten: vseučiliščno poslopje / prijatelja sta še iz vseučiliščnih let / vseučiliščni profesor

   16.101 16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301 16.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA