Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (16.094-16.118) 
- vpisoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za vpisovanje: vpisovalna knjiga; izpolniti vpisovalno polo ♪
- vplačílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vplačilo ali vplačevanje: vplačilni seznam / vplačati srečke za loterijo na vplačilnih mestih / vplačilni dan ♪
- vpletênost -i ž (é) ekspr. dejstvo, da je kdo udeležen pri čem: vpletenost velikih sil v vojno ♪
- vplíven -vna -o prid., vplívnejši (í ȋ) ki ima (velik) vpliv: posredoval je pri vplivnih ljudeh; vplivni politiki; njegovi starši so zelo vplivni / vpliven časopis / doseči, imeti vpliven položaj ∙ publ. vplivno območje, področje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv ♪
- vplívnosten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vplivnost: vplivnostno področje / vplivnostno razmerje ♪
- vpójen -jna -o prid., vpójnejši (ọ̄) nanašajoč se na vpoj ali vpijanje: vpojna vlakna / vpojna sposobnost / vpojni papir ♪
- vpoklícen -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vpoklic: vpoklicni rok / vpoklicni letnik ♪
- vprašálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vprašanje, vpraševanje: vprašalna oblika / vprašalna pola ♦ lingv. vprašalni prislov, zaimek; vprašalni stavek ♪
- vpraševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vpraševanje: vpraševalno zaporedje / vpraševalna metoda ♪
- vpréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vprego: vprežni konj; vprežna živina / vprežna veriga; vprežna vrv zaprežnica / vprežni plug, voz; vprežna kosilnica ♪
- vpréženec -nca m (ẹ̑) redko vprežena žival: vpreženca sta hrzala, mukala ♪
- vpréženje -a s (ẹ̑) glagolnik od vpreči: vpreženje živali v voz ♪
- vpréženost -i ž (ẹ̑) stanje vpreženega: vpreženost je žival motila / ekspr. vpreženost v delo ♪
- vpríčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko sedanji: vprične razmere so težke ♪
- vračálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se vrača: vračalna naprava ♪
- vračílen 1 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vračilo1: vračilni rok / vračilne obveznosti ♪
- vračílen 2 -lna -o prid. (ȋ) star. zdravilen: poznati vračilno moč zelišč ♪
- vragométen -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. 1. obseden od hudiča: zdraviti vragometnega človeka 2. predrzen, vražji: vragometni dečki in deklice ♪
- vráničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na vranico: vranična poškodba ◊ anat. vranična ovojnica; gastr. vranični žličniki jušna zakuha iz vranice, maščobe, jajc in začimb; med., vet. vranični prisad kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka ♪
- vráščenost -i ž (ȃ) stanje vraščenega: vraščenost tkiva / ekspr. vraščenost umetnika v domačo pokrajino ♪
- vráten 1 -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vrat: vratne mišice / vratne bezgavke; utripanje vratne žile / vratni izrez ♦ anat. vratna vretenca vretenca med lobanjo in prsnimi vretenci; zool. vratni ščit ♪
- vráten 2 -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na vrata: vratna odprtina / vratni okvir, podboj; vratno krilo / vratni zvonec zvonec na vratih ♪
- vratolómen -mna -o prid. (ọ̄) ekspr. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strme ∙ ekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna 2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič vratolómno prisl.: vratolomno voziti ♪
- vrážen 1 -žna -o prid. (á) nanašajoč se na vražo: vražne navade / vražni izrek; knjiž. vražni obesek amulet / vražna vera / star. vražni človek se boji črne mačke vraževeren ♪
- vrážen 2 -žna -o prid. (ā) zastar. 1. vražji: vražen goljuf, zapeljivec / če ne bo vse prav, bova imela vražen ples 2. sovražen: vražne čete / vražna usoda ♪
15.969 15.994 16.019 16.044 16.069 16.094 16.119 16.144 16.169 16.194