Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.076-16.100)



  1.      vóščenje  tudi voščênje -a s (ọ́; é) glagolnik od voščiti, mazati: voščenje poda
  2.      voščénka  -e ž (ẹ̄) 1. voščena sveča: prižgati voščenko; plamen voščenke / sveča voščenka 2. agr. debelo, rumeno jabolko z voščeno prevleko: ugrizniti v voščenko / cepiti, posaditi voščenko 3. vrtn. zimzelena sobna rastlina z olesenelim steblom, mesnatimi listi in belimi ali bledo rožnatimi voščenimi cveti v kobulih, Hoya carnosa: v loncih cvetijo voščenke 4. voščena kreda: risati z voščenkami // slika ali risba, narejena s to kredo: razstava gvašev in voščenk 5. star. voščena vžigalica: uprasniti z voščenko ◊ bot. marčna voščenka užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi; marčnica
  3.      voščílen  -lna -o prid. () s katerim se vošči: voščilni izrazi, napisi; voščilne besede / voščilna razglednica
  4.      votíven  -vna -o prid. () rel., um. narejen, podarjen zaradi (za)obljube; zaobljuben, zaobljubljen: votivni dar; votivna podoba, sveča / votivna cerkev / votivno slikarstvo ♦ arheol. votivni kamen kamen s posvetilnim napisom; rel. votivna maša maša z besedilom, izbranim po želji, ne po koledarskem redu
  5.      vótkoven  in votkóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na votek: votkovna preja / votkovni sistem / votkovna nit / votkovni atlas, keper atlas, keper, pri katerem je na licu pretežno votek
  6.      vozárjenje  -a s (á) glagolnik od vozariti: z vozarjenjem je precej zaslužil / vozarjenje po mestu / vozarjenje z avtomobilom, vlakom / vozarjenje v šolo ga utruja
  7.      vózen  -zna -o (ọ̑) pridevnik od voz: vozna kolesa
  8.      vózen  in vôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) 1. nanašajoč se na vožnjo ali voženje: vozne lastnosti, sposobnosti, zmogljivosti avtomobila / vozni čas; vozna hitrost / na parcelo vodi vozna pot / vozni listek; vozni park prevozna sredstva kake ustanove, podjetja; vozne olajšave znižanje cene za prevoz / publ. avtomobil je v voznem stanju / v oglasih kombi, vozen, prodam 2. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: izdelati, sestaviti vozni red; promet teče po voznem redu; avtobusni, ladijski, železniški vozni red / kupiti vozni red ● cesta zaradi neurja ni vozna se po njej ne da voziti; publ. sestaviti vozni red za turnejo moštva po inozemstvu program, načrt; žarg. organizatorji so zaradi slabega vremena spremenili vozni red tekmovanja vnaprej določen načrt za njegov potekavt. (vozni) pas del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer; elektr., žel. vozni vod vod za napajanje vozil z električno energijo pri električni vleki; teh. vozne karakteristike vozila; žel. vozni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini
  9.      vozlíščen  -čna -o prid. () knjiž. ključen, osnoven: vozliščna točka problema; vozliščno vprašanje ◊ grad. vozliščna pločevina pločevina, s katero se okrepi stik dveh konstrukcijskih delov ali zagotovi varen stik dveh ali več (gradbenih) elementov; ptt vozliščna (telefonska) centrala telefonska centrala v medkrajevnem avtomatskem omrežju, na katero je vezanih več končnih medkrajevnih central
  10.      voznoréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vozni red: vlak ima voznoredni postanek ♦ žel. voznoredni vlak vlak, ki vozi po voznem redu najmanj petkrat na teden
  11.      vozóven  -vna -o (ọ̄) pridevnik od voz: vozovna vzmet
  12.      vóženje  -a s (ọ́) glagolnik od voziti: voženje avtomobila; voženje po desni strani ceste vožnja / voženje gnoja
  13.      vpáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na vpad 3: vpadni žarek; vpadna svetloba / vpadni kot kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico; vpadna pravokotnica pravokotnica na mejo med območjema v vpadni točki; vpadna točka točka, v kateri valovanje zadene mejo med dvema območjemaurb. vpadna cesta cesta, ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi
  14.      vpenjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vpenjanje: vpenjalna naprava / vpenjalna dolžina ♦ les. vpenjalni voziček priprava pri polnojarmeniku za vpenjanje hlodov; strojn. vpenjalna glava del obdelovalnega stroja, v katerega se vpne orodje ali obdelovanec; teh. vpenjalna stročnica del vpenjalne naprave v obliki cevi, ki je na enem koncu lijakasto odebeljena in navadno trikrat preklana
  15.      vpenjálo  -a s (á) strojn. priprava za vpenjanje orodja ali obdelovanca
  16.      vpénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od vpenjati: vpenjanje hlodov; vpenjanje žaginih listov, rezil
  17.      vpénjati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da je kaj trdno nameščeno, pritrjeno na določenem mestu, v določenem položaju: vpenjati liste v mapo; plezalec je vpenjal vponke v kline ♦ teh. vpenjati obdelovance
  18.      vpísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na vpis: vpisni pogoji; zamuditi vpisni rok / vpisna knjiga v planinskih kočah ♦ navt. vpisni list
  19.      vpisoválen  -lna -o prid. () namenjen za vpisovanje: vpisovalna knjiga; izpolniti vpisovalno polo
  20.      vplačílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vplačilo ali vplačevanje: vplačilni seznam / vplačati srečke za loterijo na vplačilnih mestih / vplačilni dan
  21.      vpletênost  -i ž (é) ekspr. dejstvo, da je kdo udeležen pri čem: vpletenost velikih sil v vojno
  22.      vplíven  -vna -o prid., vplívnejši (í ) ki ima (velik) vpliv: posredoval je pri vplivnih ljudeh; vplivni politiki; njegovi starši so zelo vplivni / vpliven časopis / doseči, imeti vpliven položaj ∙ publ. vplivno območje, področje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv
  23.      vplívnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na vplivnost: vplivnostno področje / vplivnostno razmerje
  24.      vpójen  -jna -o prid., vpójnejši (ọ̄) nanašajoč se na vpoj ali vpijanje: vpojna vlakna / vpojna sposobnost / vpojni papir
  25.      vpoklícen  -cna -o prid. () nanašajoč se na vpoklic: vpoklicni rok / vpoklicni letnik

   15.951 15.976 16.001 16.026 16.051 16.076 16.101 16.126 16.151 16.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA