Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (15.744-15.768)


  1.      védenje  -a s (ẹ́) 1. glagolnik od vedeti: to je vredno vedenja; vedenje podrobnosti; želja po vedenju / redko narediti kaj brez vedenja koga vednosti ∙ zastar. dati komu na vedenje sporočiti komu; zastar. narediti z vedenjem zavestno, namerno 2. kar kdo ve: poglobiti, razširiti svoje vedenje; vedenje ljudi o teh dogodkih je skromno; po mojem vedenju je to moralo biti prej // kar se ve sploh: ta odkritja spreminjajo dosedanje vedenje o zgodovini ♪
  2.      vedênje  -a s (é) 1. celota dejanj, ki izraža, kaže razpoloženje, odnos koga do ljudi, okolja: boječe, vljudno vedenje; človek uglajenega vedenja / poslovno, športno vedenje; pravila lepega vedenja ♦ šol. ocena iz vedenja // celota dejanj, kretenj koga v določenem položaju: opazovati, posnemati vedenje koga; iz vedenja spoznavati mišljenje, razpoloženje koga / vedenje živali 2. ekspr. kazanje, dokazovanje določenih lastnosti, značilnosti pri uporabi, delovanju: vedenje atomov ♪
  3.      vedênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na vedênje: vedenjske raziskave / vedenjski odkloni ♦ ped. vedenjska motenost otrok vedênjsko prisl.: vedenjsko moten ♪
  4.      védežen  -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na vedenje neznanih, prihodnjih stvari: biti vedežen; vedežna ženska / imeti vedežni čut; v pravljicah piti vedežno pijačo ♪
  5.      vedeževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vedeževanje: vedeževalno dejanje / vedeževalni pripomočki ♪
  6.      védnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vednost: vednostna poglobitev / vednostna natančnost znanstvena ♪
  7.      védomen  -mna -o prid. (ẹ̄) zastar. izkušen, pameten: vedomen čebelar, voditelj / vedomne oči védomno prisl.: ravnati vedomno ● zastar. vedomno izpustiti koga vede, zavestno ♪
  8.      vedožêljen  -jna -o prid. (é ē) željen vedeti čim več: vedoželjen raziskovalec, učenec; otrok je zelo vedoželjen / vedoželjne oči / redko ne bodi no tako vedoželjen radoveden vedožêljno prisl.: vedoželjno ogledovati neznanca ♪
  9.      vedúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na veduto: vedutni pogledi / vedutni motivi; vedutna krajina ♪
  10.      vegetabílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. rastlinski: vegetabilna prehrana / vegetabilna olja / ornament z vegetabilnimi motivi ♦ usnj. vegetabilno strojilo rastlinsko strojilo ♪
  11.      vegetatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. rastlinski: vegetativni in animalni svet / vegetativna hrana / vegetativno baročno okrasje 2. bot. ki je v zvezi z rastjo in prehranjevanjem rastlin: listi, korenine in drugi vegetativni deli rastline / vegetativni organi korenina, listi, steblo 3. biol. ki poteka brez oploditve, nespolen: vegetativno razmnoževanje / vegetativno križanje rastlin 4. biol. nanašajoč se na za ohranjanje življenja in za rast bistvena in od volje neodvisna dogajanja v telesu: dihanje, prebava in druge vegetativne funkcije / vegetativno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje ♪
  12.      veheménca  -e ž (ẹ̑) knjiž. silovitost, ognjevitost: v svojih govorih združuje vehemenco s prepričljivostjo / orkester je zaigral z vso vehemenco ♪
  13.      veheménten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. silovit, ognjevit: vehementen govornik / vehementna polemika veheméntno prisl.: vehementno kaj zagovarjati ♪
  14.      veheméntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. silovitost, ognjevitost: biti znan po svoji vehementnosti / vehementnost polemike ♪
  15.      véjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vejo: deblo s kratkimi vejnimi štrclji / vejna pregrada ♪
  16.      vekotrájen  -jna -o prid. (ā) star. večen: vekotrajna snov / vekotrajna načela ♪
  17.      vekovéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. večen: vekovečna ljubezen / vekovečna načela / vekovečen sovražnik ♪
  18.      vékoven  in vekóven -vna -o prid. (ẹ̑; ọ̄) zastar. 1. veke dolg, trajajoč: vekoven razvoj živalstva 2. večen: vekovni boj človeštva s smrtjo ♪
  19.      veláren  -rna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkoneben: velarna zapora / velarni l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu, trdi l ♪
  20.      velecénjen  -a -o prid. (ẹ́) knjiž. zelo cenjen, spoštovan: slavnostni sprejem velecenjenih gostov / v vljudnostnem nagovoru velecenjene poslušalke in poslušalci ♪
  21.      vèlecvéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) bot. ki ima velike cvete: velecvetne rastline / velecvetni divjakovec, lučnik; velecvetni popčki spomladanska torilnica; velecvetna magnolija ♪
  22.      vèledržáven  -vna -o (ȅ-á) pridevnik od veledržava: veledržavna moč ♪
  23.      veledúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) star. velikodušen: veledušen človek / veledušna podpora veledúšno prisl.: veledušno podariti ♪
  24.      vèleimeníten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. zelo imeniten: veleimeniten človek / veleimeniten avtomobil ♪
  25.      vèlekapitalístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na velekapitaliste: velekapitalistična miselnost / velekapitalistični trusti ♪

   15.619 15.644 15.669 15.694 15.719 15.744 15.769 15.794 15.819 15.844  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA