Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (15.676-15.700)


  1.      vdánosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na vdanost: vdanostna kretnja / v nekaterih državah podpisati vdanostno izjavo vladarju ♪
  2.      vdíljen  [ǝn] prisl. (ȋ) nar. vzhodno vzdolž, po vsej dolžini: vdiljen poti rastejo drevesa / iti vdiljen po meji njive ♪
  3.      vdólbenka  -e [u̯b] ž (ọ̑) um. grafična tehnika, pri kateri se lik upodablja z dolbenjem, poglabljanjem osnovne ploskve: bakrorez, lesorez in druge vrste vdolbenk // delo, izdelek v tej tehniki: na steni visi vdolbenka; razstava vdolbenk ♪
  4.      vdólbenost  -i [u̯b] ž (ọ̑) značilnost vdolbenega: s temno barvo poudariti vdolbenost črk / redko rahla vdolbenost obokov usločenost, ukrivljenost ♪
  5.      vdóren  in vdôren -rna -o prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na vdor: vdorno mesto vode ♦ navt. vdorna ponjava četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode ♪
  6.      večálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. ki izraža povečanje: večalno obrazilo / večalna izrazna sredstva ♪
  7.      vèčbárven  -vna -o prid. (ȅ-ȃ) ki je več barv: večbarven trak; večbarvne tkanine / večbarvni tisk ♪
  8.      vèčbeséden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki sestoji iz več besed: večbesedni izraz ♦ lingv. večbesedni veznik ♪
  9.      vèčbrázden  -dna -o prid. (ȅ-ā) agr., v zvezi večbrazdni plug plug, ki istočasno reže, orje več brazd ♪
  10.      vèčcéličen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) biol. ki je iz več celic; mnogoceličen: večcelične rastline, živali ◊ etn. večcelična hiša hiša, ki ima več prostorov ♪
  11.      vèčcéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več cevi: večcevni top ♦ voj. večcevni raketomet ♪
  12.      vèčcvéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več cvetov: večcvetna rastlina ♦ bot. večcvetni klasek ♪
  13.      vèččlénski  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki je iz več členov: veččlenska veriga ♦ lingv. veččlenski sinonim ♪
  14.      vèčdélen  -lna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več delov: večdelna skladba / večdelna omara; večdelno okno ♪
  15.      vèčdimenzionálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ima več dimenzij, razsežnosti: prostor je večdimenzionalen / publ. večdimenzionalna umetnost; pren. večdimenzionalno pojmovanje bivanja ♪
  16.      vèčdimenzionálnost  -i ž (ȅ-ȃ) značilnost večdimenzionalnega: večdimenzionalnost prostora / publ. večdimenzionalnost poezije ♪
  17.      vèčdnéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več dni: večdneven izlet; večdnevno deževje ♪
  18.      véčen  -čna -o prid. (ẹ̄) 1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / v krščanstvu večna ljubezen, modrost ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca 2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti 3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah 4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave; večna resnica; večna načela 5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik 6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri; večno čakanje 7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu / v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne ● ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti ◊ geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi véčno prisl.: večno dela, se jezi; biti večno nezadovoljen; večno zelena dolina; sam.: v življenju ni nič večnega; na večno se ne bo mogel skrivati večno; za večno oditi v tujino ♪
  19.      večéren  -rna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na večer: večerni mrak; večerna zarja / večerne ure / večerni sprehod; večerni tečaj; večerni vlak; večerna predstava / večerni časopis večernik; večerni veter večernik; večerna dolga obleka dolga obleka za večerne prireditve; večerna šola od 1950 do 1970 osnovna in srednja šola za odrasle s poukom navadno v večernih urah ∙ zastar. večerna stran jezera zahodna ♦ rel. večerna molitev; zool. večerni pavlinček nočni metulj s podobo velikega modrega očesa na zadnjih krilih, Smerinthus ocellatus ♪
  20.      vèčfázen  -zna -o prid. (ȅ-á) elektr. ki ima več faz: večfazni sistem; večfazni tok / večfazni generator, motor ♪
  21.      vèčglásen  -sna -o prid. (ȅ-ā) muz. komponiran za več glasov: večglasna pesem / večglasno petje ● knjiž. večglasna stališča različna vèčglásno prisl.: večglasno peti ♪
  22.      vèčiménski  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) mat., v zvezi večimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
  23.      vèčizménski  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki poteka v več izmenah: večizmensko delo ♪
  24.      vèčjezíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. napisan v več jezikih: večjezični javni napisi / večjezični slovar 2. ki zna in redno uporablja več jezikov: prebivalci tega področja so večjezični / večjezična država ♪
  25.      vèčkanálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ptt ki ima na eni osnovni zvezi več kanalov na različnih frekvencah: večkanalna telefonija, telegrafija ◊ elektr. večkanalni magnetofon magnetofon, ki ima magnetni trak za več zvokovnih sledi ♪

   15.551 15.576 15.601 15.626 15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA