Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (15.619-15.643)


  1.      vájenec  -nca m (ȃ) do 1970 učenec, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt: obrtnik, tovarna sprejme vajence; vajenci in mojstri / pekarski, steklarski, trgovski vajenec / pog. šel je za vajenca postal je vajenec ♪
  2.      vájeniški  -a -o prid. (ȃ) vajenski: vajeniška doba / vajeniška šola ♪
  3.      vájenka  -e ž (ȃ) do 1970 učenka, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt: učna doba vajenke / frizerska, trgovska vajenka ♪
  4.      vájenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost vajenega človeka: pri tem delu je potrebna vajenost in zdržljivost ♪
  5.      vájenski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vajence: razstava vajenskih del / vajenska doba; vajensko spričevalo / vajenski dom; vajenska šola ♪
  6.      vájeten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na vajeti: vajetni obročki / pri vpreženi živini: vajetni konj konj, ki ima nadete vajeti; vajetna stran leva stran; sam.: vajetni šepa ♪
  7.      vakánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nezaseden, prazen: zasesti vakantno katedro; vakantno službeno mesto ♪
  8.      valdénz  -a m (ẹ̑) zgod. pripadnik srednjeveške verske sekte v južni Franciji: sekta valdenzov; patareni, valdenzi in albižani ♪
  9.      valénca  -e ž (ẹ̑) 1. kem. število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa: določiti, ugotoviti valenco / proste valence atoma / atomska valenca 2. psih. psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost: negativna, pozitivna valenca / različne oblike imajo različne spominske valence 3. lingv. lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost: valenca glagola ♪
  10.      valénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na valenco: valenčne lastnosti / formule, pisane z valenčnimi črtami ♦ fiz. valenčni elektron elektron, ki sodeluje pri vezavi atoma v molekuli ♪
  11.      valénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na valenco: ugotoviti, koliko je atom valenten / valentne možnosti besede ♪
  12.      valéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost valentnega: valentnost atomov / valentnost glagola ♪
  13.      valílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na valjenje2: valilna doba / valilni prostor ♦ agr. valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje ♪
  14.      valjálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na valjanje: valjalni postopek / valjalna priprava ♦ metal. valjalni stroj; valjalna proga; usnj. valjalni sod valjasta posoda, v kateri se usnje brez tekočine valja, da se mehča ♪
  15.      váljčen  -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na valjček ali valj: valjčna priprava / valjčni mlin mlin, v katerem se melje žito med dvema vzporedno ležečima valjema, ki se vrtita različno hitro ♦ mont. valjčni nakladalnik naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak; strojn. valjčni drobilnik; teh. valjčni brusilnik stroj za brušenje jeklenih valjčkov; valjčni ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom valjčki; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji ♪
  16.      váljen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na valj: valjni plašč; valjna površina ♦ teh. valjni profil ♪
  17.      valjênje 1 -a s (é) glagolnik od valiti1: valjenje skal; valjenje in vrtenje / poškodoval se je pri valjenju sodov v klet ♪
  18.      valjênje 2 -a s (é) glagolnik od valiti2: valjenje jajc / naravno, umetno valjenje ♪
  19.      valóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na val ali valovanje: valovni izvir; valovni sunek / valovna črta, krivulja na gladini / valovna gibanja v ozračju ∙ ekspr. biti s kom na isti valovni dolžini biti enakega mnenja, istih misli ♦ fiz. valovni dol, vrh; valovni hrbet točka v stoječem valovanju, ki najmočneje niha; valovni vozel točka v stoječem valovanju, ki ne niha; valovna dolžina razdalja (v smeri širjenja valovanja) med točkama, v katerih doseže valujoča količina hkrati največjo vrednost ♪
  20.      valovênje  -a s (é) glagolnik od valoveti: valovenje se je poleglo / valovenje žita ♪
  21.      valovljênje  -a s (é) glagolnik od valoviti: valovljenje jezerske gladine ♪
  22.      valutáren  -rna -o prid. (ȃ) redko valuten: vpliv valutarnih sprememb na gospodarstvo ♪
  23.      valúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na valuto: valutni tečaj / valutno področje / valutna reforma ♪
  24.      várčen  -čna -o prid., várčnejši (á ā) ki si prizadeva porabiti čim manj a) denarja: varčen človek; biti varčen / varčen pri izdatkih b) dobrin sploh: varčna gospodinja / biti varčen pri hrani, obleki ● ekspr. to je varčen avtomobil ta avtomobil porabi malo goriva; ekspr. je varčen v besedah je redkobeseden ◊ elektr. varčni transformator transformator, pri katerem imata primarno in sekundarno navitje skupne dele várčno prisl.: varčno ravnati z denarjem; živel je zelo varčno ♪
  25.      varčeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na varčevanje: varčevalni ukrepi / varčevalna doba / varčevalni dan dan varčevanja ♪

   15.494 15.519 15.544 15.569 15.594 15.619 15.644 15.669 15.694 15.719  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA