Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (15.594-15.618)


  1.      uvremeníti se  -ím se dov., uvreménil se (ȋ í) nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno: po prvem jesenskem deževju se je uvremenilo ♪
  2.      uvuláren  -rna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen z jezičkom: uvularni r ♪
  3.      uzakónjenje  -a s (ọ̑) glagolnik od uzakoniti: uzakonjenje šolske obveznosti / uzakonjenje nove oblasti / uzakonjenje pravopisnih pravil ♪
  4.      uzímljenje  -a s (ȋ) glagolnik od uzimiti: uzimljenje sadja ♪
  5.      uzuálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. navaden, običajen: uzualna razlaga / uzualni ljudje ♪
  6.      užáljenec  -nca m (ȃ) ekspr. užaljen človek: molk užaljenca ♪
  7.      užáljenka  -e ž (ȃ) ekspr. užaljena ženska: užaljenka je molčala ♪
  8.      užáljenost  -i ž (ȃ) stanje užaljenega človeka: užaljenost ga je minila; premagati, prikrivati užaljenost; molčati iz užaljenosti / povedati z užaljenostjo ♪
  9.      užaloščênost  -i ž (é) stanje užaloščenega človeka: materina užaloščenost ♪
  10.      užíten  -tna -o prid., užítnejši (í ȋ) 1. primeren, uporaben za uživanje: užitni deli rastlin; meso galebov ni užitno; ta hrana, pijača je sicer že stara, vendar je še užitna / užitne in neužitne gobe; ostrige in druge užitne školjke; užiten in strupen 2. ekspr. dober, kvaliteten: kosilo je bilo še kar užitno / užiten roman ● ekspr. fant se ji je zdel lep, užiten prijeten; ekspr. ta film je še danes užiten vreden gledanja ◊ agr. užitna zrelost zrelost, pri kateri so plodovi najboljši za uživanje; bot. užitni smrček; jur. užitna pravica uživalna pravica ♪
  11.      užitkažêljen  -jna -o prid. (é ē) željen užitka, užitkov: užitkaželjen človek ♪
  12.      uživálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uživanje: uživalne navade / uživalna meja meja zemljišča, do katere sega uživanje; uživalna pravica na nacionaliziranem zemljišču ♦ zgod. uživalni lastnik v fevdalizmu imetnik pravice do uživanja določenega dohodka od nepremičnin ♪
  13.      váben  -bna -o prid. (ā) 1. namenjen za vabo: vabne ribice, živali 2. zastar. vabljiv: senčnica z vabno klopco vábno prisl.: skozi okno je vabno sijalo sonce ♪
  14.      vabílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se vabi: vabilno pismo / vabilni klici za živali ♪
  15.      vábljenec  -nca m (á) kdor je kam vabljen: vabljenci so že zbrani; vabljenci na srečanje, svatbo ♪
  16.      vábljenica  -e ž (á) nar. primorsko poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik: delati vabljenice ♪
  17.      vábljenik  -a m (á) lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik: nastaviti vabljenika / umetni, živi vabljeniki // kletka s tako živaljo: ptič v vabljeniku se je žalostno oglašal ♪
  18.      vábljenje  -a s (á) glagolnik od vabiti: vabljenje sorodnikov in prijateljev na svatbo / vabljenje na seje / vabljenje živali / vabljenje k maši ♪
  19.      vádben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vadbo: vadbena ura / vadbeni prostori; vadbeno oblačilo / zgradba vadbenega letala ♪
  20.      vádenje  -a s (á) glagolnik od vaditi: polurno, redno vadenje / vadenje skoka / vadenje živali v določeni spretnosti ♪
  21.      vadózen  -zna -o prid. (ọ̑) geogr. ki je nad stalnim nivojem podtalnice: vadozna cona / vadozna voda ♪
  22.      vagánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. potepuški, klateški: vagantni študenti ♪
  23.      vaginálen  -lna -o prid. (ȃ) anat. nožničen: vaginalni izločki ♪
  24.      vájen  -a -o prid. (ȃ) 1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben a) kako delo, dejanje opraviti brez težav: kuhanja, ukazovanja vajen človek; vajen je nastopati, pisati / kdor alkohola ni vajen (piti), se hitro opije / vajen je konj; ker je bil vajen poti, tudi v temi ni zašel / vajenemu jezdecu, strelcu se kaj takega ne bi zgodilo / ekspr. vajeno oko hitro opazi pomanjkljivosti b) kako stvar, dejanje prenesti brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: ker ni vajen čakanja, se je čudil, razburil / oprostite, takih neprijaznosti pri nas nismo vajeni c) sprejemati koga, imeti stik s kom brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: otrok joka, ker tujih obrazov ni vajen; vajena sta drug drugega // ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dela, dejanja opravlja to še naprej: dela, kar je vajen od doma; on je vajen samostojno misliti // ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dejanja, stanja doživlja njegovo odsotnost kot pomanjkanje, neugodje: vajen je udobja; vajen je voziti se v avtomobilu // ki se zaradi ponavljanja, pogostosti opravlja brez težav: narediti z vajenim gibom; iti z vajenimi koraki 2. zaradi ponavljanja, pogostosti kakega stanja, okolja sposoben to stanje prenašati brez večjih težav: hrupa, mraza, naporov vajen človek; tropskega podnebja ni vajen / vajen je samote, trpljenja / biti vajen trdih besed vájeno prisl.: vajeno je šel po brvi; prim. vaditi ♪
  25.      vájenček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od vajenec: vajenček je z mehom pihal v oglje; mojster in vajenčki / kleparski vajenček ♪

   15.469 15.494 15.519 15.544 15.569 15.594 15.619 15.644 15.669 15.694  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA