Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (15.576-15.600)
- utrújenec -nca m (ú) ekspr. utrujen človek: pomagati utrujencem na pohodu / življenjski utrujenci in naveličanci ♪
- utrújenost -i ž (ú) stanje utrujenega človeka: utrujenost nastopi, se pojavi, poneha; začutiti utrujenost; od utrujenosti ne more zaspati; zaradi utrujenosti hoditi počasneje; prijetna, velika, ekspr. smrtna utrujenost; kazati znake utrujenosti / duševna, telesna utrujenost / mišična utrujenost; živčna utrujenost; čutiti utrujenost v nogah ♦ teh. utrujenost kovine, materiala stanje kovine, materiala, ko zaradi dolgotrajnih, spreminjajočih se obremenitev izgubi trdnost ♪
- utrújenosten -tna -o prid. (ú) nanašajoč se na utrujenost: vzrok utrujenostnega stanja ♦ strojn. utrujenostni lom (strojnega dela) lom (strojnega dela) zaradi utrujenosti materiala ♪
- utrujeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki utruja: utrujevalna taktika ♪
- utŕžen -žna -o prid. (r̄) papir., navadno v zvezi utržna dolžina dolžina prosto obešenega papirnatega traku, pri kateri se ta zaradi lastne mase utrga ♪
- uvajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uvajanje: uvajalni postopek / uvajalni seminar za nove delavce ♪
- uveljavítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na uveljavitev: uveljavitveni pogoji / uveljavitvena sla ♪
- uveljávljenje -a s (ȃ) glagolnik od uveljaviti: uveljavljenje novih pravil / uveljavljenje pravice, zahteve s silo, sodiščem / politično, umetniško uveljavljenje koga ♪
- uvenélost -i ž (ẹ́) stanje uvenelega: uvenelost šopka / ekspr. uvenelost ustnic ♪
- uvenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati (u)vel: vrtnice rade uvenijo / ekspr. obraz ji je uvenel // ekspr. prenehati obstajati (v veliki meri): lepota, slava kmalu uveni uvenèl in uvenél -éla -o: uvenelo cvetje ♪
- uvéniti -em dov. (ẹ́ ẹ̄) postati (u)vel: narcise hitro uvenejo / ekspr. od skrbi in lakote ji je obraz uvenel // ekspr. prenehati obstajati (v veliki meri): lepota hitro uvene uvénjen -a -o uvenel: uvenjen cvet; prim. uvel, uveneti ♪
- uvérjenost -i ž (ẹ̑) zastar. prepričanost: njegova uverjenost se je okrepila; uverjenost koga v kaj, o čem / govoriti z veliko uverjenostjo ♪
- uvezenína -e ž (í) redko uvezen lik, okrasek: obleka s cvetličnimi uvezeninami ♪
- uvidéven -vna -o prid., uvidévnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki dojema, razume razloge, potrebe, želje koga drugega in jih pri svojem ravnanju upošteva: uvideven človek; biti uvideven do podrejenih / biti uvideven za napake koga // ki izraža, kaže dojemanje, razumevanje razlogov, potreb, želj koga drugega: uvideven molk; uvidevna prizanesljivost 2. knjiž. preudaren, pameten: kot uvideven voditelj takih zahtev ni upošteval uvidévno prisl.: uvidevno umolkniti ♪
- uvléčen -čna -o prid. (ẹ̑) mont., v zvezi uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom ♪
- uvóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na uvod: uvodni pogovori državnikov; uvoden in sklepen / uvodni govor, referat; uvodne teze; uvodna pojasnila / napisati knjigi uvodno besedo // ki določeno stvar začenja in je na prvem mestu: uvodni odstavek, prizor; uvodni takti skladbe; uvodna pesem zbirke / uvodni članek uvodnik; delo je izhajalo v Ljubljanskem zvonu kot uvodna povest / knjiž. uvodna jed predjed ♦ jur. uvodni zakon zakon, s katerim se uvede kak drug zakon ♪
- uvózen -zna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na uvoz 1: uvozno blago / uvozno podjetje / uvozna luka / uvozne omejitve; uvozno dovoljenje / uvozna carina; uvozno-izvozna trgovina ♪
- uvózen in uvôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) nanašajoč se na uvoz 2: zapeljati skozi uvozna vrata / uvozna cesta ♦ žel. uvozni signal signal, ki dovoljuje ali prepoveduje uvoz vlaka na postajo ♪
- uvremeníti se -ím se dov., uvreménil se (ȋ í) nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno: po prvem jesenskem deževju se je uvremenilo ♪
- uvuláren -rna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen z jezičkom: uvularni r ♪
- uzakónjenje -a s (ọ̑) glagolnik od uzakoniti: uzakonjenje šolske obveznosti / uzakonjenje nove oblasti / uzakonjenje pravopisnih pravil ♪
- uzímljenje -a s (ȋ) glagolnik od uzimiti: uzimljenje sadja ♪
- uzuálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. navaden, običajen: uzualna razlaga / uzualni ljudje ♪
- užáljenec -nca m (ȃ) ekspr. užaljen človek: molk užaljenca ♪
- užáljenka -e ž (ȃ) ekspr. užaljena ženska: užaljenka je molčala ♪
15.451 15.476 15.501 15.526 15.551 15.576 15.601 15.626 15.651 15.676