Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (15.476-15.500)


  1.      uséčen  -čna -o prid. (ẹ̑) grad. nanašajoč se na usek, usekan prostor: usečna stena ♪
  2.      usedálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki se uporablja za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: usedalni jarki, žlebovi; usedalna naprava ♪
  3.      usípčen  -čna -o prid. (ȋ) star. sipek: usipčna zemlja ∙ star. usipčen krompir krompir, ki se rad razkuha ♪
  4.      usírjenje  -a s (ȋ) glagolnik od usiriti: snov za usirjenje mleka ♪
  5.      uskladênje  in uskládenje -a s (é; ȃ) glagolnik od uskladiti: uskladenje dela vodilnih organov; uskladenje gospodarskih načrtov / uskladenje cen ♪
  6.      uskladíščenje  -a s (ȋ) glagolnik od uskladiščiti: pravilno uskladiščenje lesa, vina; spravilo in uskladiščenje pridelkov ♪
  7.      usklajênost  in usklájenost -i ž (é; ȃ) lastnost, značilnost usklajenega: usklajenost ponudbe in povpraševanja / usklajenost programov; medsebojna usklajenost igralskih vlog / usklajenost telesnih oblik skladnost ♪
  8.      usklajeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na usklajevanje: usklajevalna naloga, vloga / usklajevalni sestanek ♪
  9.      uskóčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od uskočiti se: uskočenje tkanine po dolžini in širini ♪
  10.      uslóčenost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost usločenega: usločenost ramen; opazna usločenost stropa ♪
  11.      uslúžbenec  -nca m (ȗ) 1. kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično: njegov oče je uslužbenec, mati pa delavka; vesten uslužbenec; uslužbenec knjižnice; uslužbenec v muzeju 2. do 1965 kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določeno, stalno plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti uslužbenca / bančni, gostinski, železniški uslužbenci; nižji, višji uslužbenec; vodilni uslužbenci ♦ jur. državni uslužbenec do 1957 upravni in strokovni sodelavec državnih organov; javni uslužbenec do 1965 oseba, ki opravlja pri državnih organih ali samostojnem zavodu javno službo kot svoj redni poklic ♪
  12.      uslúžbenka  -e ž (ȗ) ženska oblika od uslužbenec: zaposliti nove uslužbenke / hotelska, poštna uslužbenka ♪
  13.      uslúžbenski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na uslužbence: doma je iz uslužbenske družine / uslužbenske plače; komisija za uslužbenske zadeve / dobil je uslužbensko mesto ♪
  14.      uslúžbenstvo  -a s (ȗ) uslužbenci: delavstvo in uslužbenstvo ♪
  15.      uslúžen  -žna -o prid. (ú ū) ki je pripravljen kaj narediti za koga, mu pomagati: uslužen natakar; vedno je prijazna in uslužna / biti pretirano uslužen do koga // ekspr. ki izraža, kaže tako pripravljenost: uslužen smehljaj / človek z uslužnim obrazom ♪
  16.      uslúžnosten  -tna -o prid. (ú) publ. storitven: organizirati uslužnostne dejavnosti; uslužnostna obrt / uslužnostne delavnice / uslužnostno podjetje servis ♪
  17.      usmerítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na usmeritev: usmeritveni tokovi v slovenski znanosti / ena takih usmeritvenih poti je športna vzgoja ♪
  18.      usmérjenje  -a s (ẹ̑) usmeritev: usmerjenje nadaljnjega dela ♪
  19.      usmérjenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost usmerjenega: usmerjenost zračnega toka / usmerjenost žarometov na stolp / izvozna, tržna usmerjenost gospodarstva / prometna usmerjenost k središču; usmerjenost na zunanje tržišče / pesnikova duhovna usmerjenost; programska, vsebinska usmerjenost revije / po svoji življenjski usmerjenosti je optimist ♪
  20.      usmerjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na usmerjanje: usmerjevalni signali; usmerjevalne črte na cestišču; usmerjevalne naprave / članki so bolj ali manj usmerjevalni; idejno, pedagoško usmerjevalno delo usmerjeválno prisl.: usmerjevalno vplivati ♪
  21.      usmíljen  -a -o prid. (ȋ) 1. ki iz sočutja rad naredi komu kaj dobrega: usmiljen človek; bila je dobra in usmiljena; do revežev je vedno usmiljen / knjiž. usmiljeni samarijan // ki ima do koga dobrohoten, prizanesljiv odnos: bil je usmiljen gospodar; do žensk je usmiljen, do moških pa trd; prosil je, naj bodo usmiljeni z njim / v krščanskem okolju: Bog naj ti bo usmiljen sodnik; kot vzklik usmiljeni Bog! // ki izraža, kaže tak odnos: usmiljen nasmeh, pogled; usmiljeno ravnanje / ekspr.: usmiljena roka; usmiljeno srce 2. ekspr. ki dobro, ugodno deluje: začel je padati usmiljeni dež; z neba so sijale usmiljene zvezde; usmiljena tema jih je skrila ◊ rel. usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov usmíljeno prisl.: ravnajte z njim usmiljeno ♪
  22.      usmíljenje  -a s (ȋ) čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga, ki se kaže v dobrohotnem, prizanesljivem odnosu do prizadetega: ob pogledu na zapuščenega otroka jo je obšlo usmiljenje; pokazati, vzbuditi usmiljenje; nepristno, veliko usmiljenje; usmiljenje do trpečih ljudi / iz usmiljenja narediti kaj / čutiti usmiljenje // dobrohoten, prizanesljiv odnos do koga: imeti, izkazovati usmiljenje; prositi usmiljenja, za usmiljenje / biti usmiljenja vreden vzbujati usmiljenje ● ekspr. on ne pozna usmiljenja ravna neusmiljeno, kruto; ekspr. izkoriščajo jih brez usmiljenja zelo; ekspr. brez usmiljenja ga je ošteval neprizanesljivo; ekspr. našli so ga v usmiljenja vrednem stanju v zelo slabem, nezadovoljivem ♪
  23.      usmíljenka  -e ž (ȋ) rel. redovnica reda, ki se ukvarja s strežbo bolnikov: v bolnišnici so stregle usmiljenke / sestra usmiljenka ♪
  24.      usmíljenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost usmiljenega človeka: zanašal se je na očetovo usmiljenost / ekspr. v njem ni ne ljubezni ne usmiljenosti ♪
  25.      usmrajênost  -i ž (é) značilnost usmrajenega: usmrajenost stoječe vode / ekspr. duhovna usmrajenost ♪

   15.351 15.376 15.401 15.426 15.451 15.476 15.501 15.526 15.551 15.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA