Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (15.469-15.493) 
- urgéntnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost urgentnega: urgentnost zadeve / urgentnost položaja ♪
- úrjenje -a s (ū) glagolnik od uriti: urjenje telovadcev, vojakov / urjenje branja, skakanja / telesno, vojaško urjenje / urjenje psov / urjenje spomina ♪
- úrnebésen -sna -o prid. (ȗ-ẹ̑) zastar. zelo glasen, bučen: urnebesni klici navdušenja / urnebesen trušč / urnebesna tišina zelo velika ♪
- uróčen -čna -o prid. (ọ̄) ki uroči a) po ljudskem verovanju: bati se uročne ženske / uročne besede / uročna moč b) ekspr.: dolgi, uročni poljubi; njene črne oči so zanj uročne uróčno prisl.: uročno gledati ♪
- uročênost -i ž (é) po ljudskem verovanju stanje uročenega: uročenost človeka, živali / ekspr.: ideološka uročenost; uročenost žrtve ♪
- úrogenitálen -lna -o prid. (ȗ-ȃ) anat. nanašajoč se na mokrila in spolovila: urogenitalna okužba / urogenitalni sistem ♪
- usáden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na usad: nastajanje usadnih področij / odstraniti usadno gmoto ♪
- uséčen -čna -o prid. (ẹ̑) grad. nanašajoč se na usek, usekan prostor: usečna stena ♪
- usedálen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki se uporablja za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: usedalni jarki, žlebovi; usedalna naprava ♪
- usípčen -čna -o prid. (ȋ) star. sipek: usipčna zemlja ∙ star. usipčen krompir krompir, ki se rad razkuha ♪
- usírjenje -a s (ȋ) glagolnik od usiriti: snov za usirjenje mleka ♪
- uskladênje in uskládenje -a s (é; ȃ) glagolnik od uskladiti: uskladenje dela vodilnih organov; uskladenje gospodarskih načrtov / uskladenje cen ♪
- uskladíščenje -a s (ȋ) glagolnik od uskladiščiti: pravilno uskladiščenje lesa, vina; spravilo in uskladiščenje pridelkov ♪
- usklajênost in usklájenost -i ž (é; ȃ) lastnost, značilnost usklajenega: usklajenost ponudbe in povpraševanja / usklajenost programov; medsebojna usklajenost igralskih vlog / usklajenost telesnih oblik skladnost ♪
- usklajeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na usklajevanje: usklajevalna naloga, vloga / usklajevalni sestanek ♪
- uskóčenje -a s (ọ̑) glagolnik od uskočiti se: uskočenje tkanine po dolžini in širini ♪
- uslóčenost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost usločenega: usločenost ramen; opazna usločenost stropa ♪
- uslúžbenec -nca m (ȗ) 1. kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično: njegov oče je uslužbenec, mati pa delavka; vesten uslužbenec; uslužbenec knjižnice; uslužbenec v muzeju 2. do 1965 kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določeno, stalno plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti uslužbenca / bančni, gostinski, železniški uslužbenci; nižji, višji uslužbenec; vodilni uslužbenci ♦ jur. državni uslužbenec do 1957 upravni in strokovni sodelavec državnih organov; javni uslužbenec do 1965 oseba, ki opravlja pri državnih organih ali samostojnem zavodu javno službo
kot svoj redni poklic ♪
- uslúžbenka -e ž (ȗ) ženska oblika od uslužbenec: zaposliti nove uslužbenke / hotelska, poštna uslužbenka ♪
- uslúžbenski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na uslužbence: doma je iz uslužbenske družine / uslužbenske plače; komisija za uslužbenske zadeve / dobil je uslužbensko mesto ♪
- uslúžbenstvo -a s (ȗ) uslužbenci: delavstvo in uslužbenstvo ♪
- uslúžen -žna -o prid. (ú ū) ki je pripravljen kaj narediti za koga, mu pomagati: uslužen natakar; vedno je prijazna in uslužna / biti pretirano uslužen do koga // ekspr. ki izraža, kaže tako pripravljenost: uslužen smehljaj / človek z uslužnim obrazom ♪
- uslúžnosten -tna -o prid. (ú) publ. storitven: organizirati uslužnostne dejavnosti; uslužnostna obrt / uslužnostne delavnice / uslužnostno podjetje servis ♪
- usmerítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na usmeritev: usmeritveni tokovi v slovenski znanosti / ena takih usmeritvenih poti je športna vzgoja ♪
- usmérjenje -a s (ẹ̑) usmeritev: usmerjenje nadaljnjega dela ♪
15.344 15.369 15.394 15.419 15.444 15.469 15.494 15.519 15.544 15.569 
