Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (15.394-15.418)



  1.      unciálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na uncialo: uncialni črkopis / uncialna pisava
  2.      uníčenje  -a s () glagolnik od uničiti: uničenje plevela / načrtno uničenje dokumentov / uničenje sovražnikovih letal / gospodarsko uničenje kmeta / obvarovati rudnik pred uničenjem / strah pred atomskim uničenjem
  3.      uníčenost  -i ž () stanje uničenega: uničenost cest / duševna, telesna uničenost
  4.      uničeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na uničevanje: uničevalna sredstva za vrtne škodljivce / pošiljati vojsko na uničevalne pohode; uničevalna vojna / uničevalni nameni; uničevalna moč potresa / ekspr. prevzel ga je uničevalen bes uničeválno prisl.: uničevalno delovati
  5.      unifórmen  -mna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na uniformo: uniformni jopič / uniformni našitki / uniformni kroj 2. knjiž. ki kaže enolično, poenoteno podobo česa: uniformni odnosi v družbi; uniformne ideje; uniformno mišljenje
  6.      unikáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na unikat: unikaten izdelek; unikatna oblačila / unikatni primerek knjige
  7.      únilaterálen  -lna -o prid. (-) ênostránski: unilateralna obveznost, pogodba
  8.      unionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na unioniste ali unionizem: unionistično gibanje / unionistična vlada
  9.      únipoláren  -rna -o prid. (-) elektr. ki ima en pol, enopolen: unipolarni tranzistor
  10.      unitáren  -rna -o prid. () 1. knjiž. enoten, združevalen: unitarna književnost; unitarno gospodarstvo 2. unitarističen: unitarna država
  11.      unitarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na unitariste ali unitarizem: unitaristična miselnost / unitaristična država, politika
  12.      univerzálen  -lna -o prid. () 1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno: vrednote imajo univerzalen pomen; univerzalna veljavnost zakonov splošna / univerzalne lastnosti; univerzalna resnica 2. ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam: univerzalna kultura, znanost; imeti univerzalno znanje / univerzalna organizacija / univerzalno doživljanje umetnosti 3. ki je primeren, uporaben za različne namene, vsestranski: les je univerzalna surovina; univerzalno lepilo; univerzalna čistilna sredstva; univerzalno zdravilo / univerzalni ključi, stroji; punčka je za deklice univerzalna igrača / univerzalni leksikon; univerzalne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev / kraj se je razvil v univerzalno smučarsko središče // ki velja za več različnih stvari: univerzalno pravilo 4. ki ima veliko različnih dobrih lastnosti, sposobnosti: postal je univerzalen poznavalec literature; ekspr. ta človek je pa res univerzalenfiloz. univerzalno načelo načelo, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim; jur. univerzalno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti, vesoljno nasledstvo; mat. univerzalna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale univerzálno prisl.: univerzalno razgledan in izobražen človek
  13.      univerzalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na univerzalizem: univerzalistični nazor; univerzalistične ideje / univerzalistični izraz poezije
  14.      univêrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na univerzo: univerzno poslopje // univerziteten: univerzni učbeniki / univerzna knjižnica / univerzno mesto / univerzni profesor
  15.      univerzitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na univerzo: univerzitetno poslopje / univerzitetni študij / univerzitetna knjižnica / univerzitetno mesto / univerzitetni predavatelj, profesor
  16.      unóvčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od unovčiti: unovčenje čeka; rok za unovčenje srečk je potekel / organizirati unovčenje izdelkov
  17.      uokvírjenje  -a s () glagolnik od uokviriti: uokvirjenje slike
  18.      upéniti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) spremeniti se v peno: umetna snov se zaradi kemijske reakcije upeni ● redko konj se je upenil spenil
  19.      upénjati se  -am se nedov. (ẹ̑) nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se: sam se je upenjal s hlodi; upenja se čez mero
  20.      upepelítven  -a -o prid. () nanašajoč se na upepelitev: upepelitveni postopek / upepelitvena peč
  21.      uplenítelj  -a m () lov. kdor upleni divjad: uplenitelj gamsa, srne
  22.      uplenítev  -tve ž () glagolnik od upleniti: preprečiti uplenitev mestnih dragocenosti / proslavljati uplenitev medveda; uplenitev s pastjo
  23.      upleníti  in upléniti -im dov. ( ẹ́) 1. nasilno vzeti materialne dobrine: vojaki so uplenili veliko dragocenosti; upleniti orožje sovražniku 2. lov. z orožjem, pastjo priti do divjadi: upleniti divjega petelina, srno uplénjen -a -o: uplenjene bombe; uplenjena lisica
  24.      uplínjenje  -a s () glagolnik od upliniti: uplinjenje snovi; postopek uplinjenja
  25.      upodabljálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na upodabljanje: upodabljalna tehnika / igralčeva upodabljalna moč, sposobnost

   15.269 15.294 15.319 15.344 15.369 15.394 15.419 15.444 15.469 15.494  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA