Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (15.326-15.350)
- uistosmérjenost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost uistosmerjenega: nazorska uistosmerjenost ♪
- ujéden -dna -o prid. (ẹ̄) zastar., v zvezi ujedna ptica ujeda: ujedna ptica je odnesla pišče ♪
- ujédenka -e ž (ẹ̑) knjiž. jedkanica: ujedenka in druge grafične tehnike / zbirka ujedenk in lesorezov ♪
- ujedínjenje -a s (ȋ) zastar. združitev: ujedinjenje naroda / praznik ujedinjenja v stari Jugoslaviji praznik združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo 1. decembra ♪
- ujemálen -lna -o prid. (ȃ) lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico ♪
- ukazoválen -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) ukazuje: on je preveč ukazovalen / glas je postal ukazovalen; trda, ukazovalna beseda ukazoválno prisl.: ukazovalno reči, zamahniti ♪
- ukažêljen -jna -o prid. (é ē) star. vedoželjen: ukaželjen človek, učenec; biti zelo ukaželjen ♪
- ukinítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ukinitev: ukinitvena odredba / ukinitveni postopek ♪
- ukletênje -a s (é) glagolnik od ukletiti: ukletenje krompirja, vina ♪
- ukoreníčiti se -im se dov. (í ȋ) redko ukoreniniti se: v vlažni zemlji se potaknjenci hitro ukoreničijo; ta rastlina se zlahka ukoreniči ukoreníčen -a -o: ukoreničena trta ♪
- ukoreníniti se -im se dov. (í ȋ) 1. pognati korenine v zemljo: potaknjenec se je že ukoreninil; presajena rastlina se najlažje ukorenini spomladi; stoji tukaj, kot da se je ukoreninil dolgo časa; vztrajno 2. ekspr. postati notranje, čustveno tesno povezan s čim: nikjer se ni mogel ukoreniniti; v novem okolju se je ukoreninil vživel, počutil doma / težko je odpraviti napake, predsodke, ki se ukoreninijo v ljudeh; v njem se je ukoreninilo nezaupanje / to prepričanje se mu je ukoreninilo v zavest ukoreníniti narediti, povzročiti, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreniniti nageljnove vršičke ukorenínjen -a -o: ukoreninjeni potaknjenec; biti ukoreninjen v svoji domovini; ukoreninjene navade, vraže; to je bilo že ukoreninjeno v njegovem značaju ♪
- ukorenínjati se -am se nedov. (í) 1. poganjati korenine v zemljo: posajeno drevesce se dobro ukoreninja 2. ekspr. postajati notranje, čustveno tesno povezan s čim: počasi se ukoreninja v sosesko / v njem se ukoreninja nova ljubezen / to prepričanje se mu je vedno trdneje ukoreninjalo v zavest ● ekspr. nova vera se je hitro ukoreninjala širila, utrjevala ukorenínjati delati, povzročati, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreninjati vršičke lončnic ♪
- ukorenínjenec -nca m (ȋ) ukoreninjena rastlina: ukoreninjenci dobro rastejo ♪
- ukorenínjenje -a s (ȋ) glagolnik od ukoreniniti se: za ukoreninjenje potaknjencev sta potrebni vlaga in toplota ♪
- ukorenínjenost -i ž (ȋ) stanje ukoreninjenega: vlaga omogoča dobro ukoreninjenost / ekspr. pisateljeva dela kažejo njegovo močno ukoreninjenost v domači zemlji ♪
- ukrásen -sna -o prid. (ā) knjiž. okrasen: ukrasni predmeti / narediti ukrasno vijugo ♦ lit. ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo ♪
- ukrenítev -tve ž (ȋ) star. ukrep: te ukrenitve niso nič zalegle / skrbstvene ukrenitve ♪
- ukreníti ukrénem dov. (ȋ ẹ́) narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: v takem primeru je treba kaj ukreniti; proti taki odločitvi se ne da nič ukreniti; čeprav je stanje vsak dan slabše, nič ne ukrene; ukreniti vse potrebno za varen prevoz tovora; hitro, takoj so ukrenili vse, da se bolezen ne bi razširila / zanimalo ga je, ali bodo kaj ukrenili zoper njega, proti njemu ali ga bodo kaznovali // star. skleniti, odločiti: ukrenili so prodati hišo; ukrenili
so, da tujec lahko ostane / jutri odidemo, je ukrenil oče ukrénjen -a -o: kaj je bilo ukrenjeno, da bi se delo lahko nadaljevalo ♪
- ukrívljenje -a s (ȋ) glagolnik od ukriviti: ukrivljenje železne palice ♪
- ukrívljenost -i ž (ȋ) značilnost ukrivljenega: meriti ukrivljenost ploskve / bolezenska ukrivljenost hrbtenice ♪
- ukročênost -i ž (é) stanje ukročenega: ukročenost zveri / ekspr. ukročenost nagonov ♪
- ukrojênost -i ž (é) značilnost ukrojenega: ukrojenost hlač, obleke ♪
- ulcerózen -zna -o prid. (ọ̑) med. razjeden, čirav: ulcerozno tkivo / ulcerozno vnetje črevesne sluznice ulkusno ♪
- uléknjenost -i ž (ẹ̄) značilnost uleknjenega: pri tej vaji je pomembna uleknjenost telesa ♪
- uleníti -ím dov., tudi uléni; ulénil (ȋ í) star. poleniti: brezdelje ga je še bolj ulenilo; zadnje čase se je zelo ulenil / potok se v dolini uleni ♪
15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426