Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (15.319-15.343)


  1.      ugotovítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ugotovitev: ugotovitveni stavek ♦ jur. ugotovitveni postopek postopek, s katerim se ugotavlja določeno dejstvo ali okoliščine; ugotovitvena tožba tožba, s katero se zahteva ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja, pristnost ali nepristnost listine ♪
  2.      ugrábljenec  -nca m (ȃ) kdor je ugrabljen: za ugrabljenca zahtevati veliko denarja; srečna vrnitev ugrabljencev ♪
  3.      ugrábljenka  -e ž (ȃ) ženska oblika od ugrabljenec: ugrabljenki je uspelo pobegniti ♪
  4.      ugrézen  -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ugrez: ugrezen svet; ugrezna tla ♦ navt. ugrezna lestvica lestvica na premcu in krmi ladje, ki označuje ugrez in natovorjenost ladje; teh. ugrezna kovica kovica z ugreznjeno glavo ♪
  5.      ugréznjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ugrezniti se: ugreznjenje stropa, tal ♪
  6.      ugrízen  -zna -o prid. (ȋ) med., vet., v zvezi ugrizna rana rana od ugriza: ugrizna rana na nogi ♪
  7.      ugríznjenec  -nca m (ȋ) kdor je ugriznjen: ugriznjenec je vpil od bolečine ♪
  8.      uistosmérjenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost uistosmerjenega: nazorska uistosmerjenost ♪
  9.      ujéden  -dna -o prid. (ẹ̄) zastar., v zvezi ujedna ptica ujeda: ujedna ptica je odnesla pišče ♪
  10.      ujédenka  -e ž (ẹ̑) knjiž. jedkanica: ujedenka in druge grafične tehnike / zbirka ujedenk in lesorezov ♪
  11.      ujedínjenje  -a s (ȋ) zastar. združitev: ujedinjenje naroda / praznik ujedinjenja v stari Jugoslaviji praznik združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo 1. decembra ♪
  12.      ujemálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico ♪
  13.      ukazoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) ukazuje: on je preveč ukazovalen / glas je postal ukazovalen; trda, ukazovalna beseda ukazoválno prisl.: ukazovalno reči, zamahniti ♪
  14.      ukažêljen  -jna -o prid. (é ē) star. vedoželjen: ukaželjen človek, učenec; biti zelo ukaželjen ♪
  15.      ukinítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ukinitev: ukinitvena odredba / ukinitveni postopek ♪
  16.      ukletênje  -a s (é) glagolnik od ukletiti: ukletenje krompirja, vina ♪
  17.      ukoreníčiti se  -im se dov. (í ȋ) redko ukoreniniti se: v vlažni zemlji se potaknjenci hitro ukoreničijo; ta rastlina se zlahka ukoreniči ukoreníčen -a -o: ukoreničena trta ♪
  18.      ukoreníniti se  -im se dov. (í ȋ) 1. pognati korenine v zemljo: potaknjenec se je že ukoreninil; presajena rastlina se najlažje ukorenini spomladi; stoji tukaj, kot da se je ukoreninil dolgo časa; vztrajno 2. ekspr. postati notranje, čustveno tesno povezan s čim: nikjer se ni mogel ukoreniniti; v novem okolju se je ukoreninil vživel, počutil doma / težko je odpraviti napake, predsodke, ki se ukoreninijo v ljudeh; v njem se je ukoreninilo nezaupanje / to prepričanje se mu je ukoreninilo v zavest ukoreníniti narediti, povzročiti, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreniniti nageljnove vršičke ukorenínjen -a -o: ukoreninjeni potaknjenec; biti ukoreninjen v svoji domovini; ukoreninjene navade, vraže; to je bilo že ukoreninjeno v njegovem značaju ♪
  19.      ukorenínjati se  -am se nedov. (í) 1. poganjati korenine v zemljo: posajeno drevesce se dobro ukoreninja 2. ekspr. postajati notranje, čustveno tesno povezan s čim: počasi se ukoreninja v sosesko / v njem se ukoreninja nova ljubezen / to prepričanje se mu je vedno trdneje ukoreninjalo v zavest ● ekspr. nova vera se je hitro ukoreninjala širila, utrjevala ukorenínjati delati, povzročati, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreninjati vršičke lončnic ♪
  20.      ukorenínjenec  -nca m (ȋ) ukoreninjena rastlina: ukoreninjenci dobro rastejo ♪
  21.      ukorenínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od ukoreniniti se: za ukoreninjenje potaknjencev sta potrebni vlaga in toplota ♪
  22.      ukorenínjenost  -i ž (ȋ) stanje ukoreninjenega: vlaga omogoča dobro ukoreninjenost / ekspr. pisateljeva dela kažejo njegovo močno ukoreninjenost v domači zemlji ♪
  23.      ukrásen  -sna -o prid. (ā) knjiž. okrasen: ukrasni predmeti / narediti ukrasno vijugo ♦ lit. ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo ♪
  24.      ukrenítev  -tve ž (ȋ) star. ukrep: te ukrenitve niso nič zalegle / skrbstvene ukrenitve ♪
  25.      ukreníti  ukrénem dov. (ȋ ẹ́) narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: v takem primeru je treba kaj ukreniti; proti taki odločitvi se ne da nič ukreniti; čeprav je stanje vsak dan slabše, nič ne ukrene; ukreniti vse potrebno za varen prevoz tovora; hitro, takoj so ukrenili vse, da se bolezen ne bi razširila / zanimalo ga je, ali bodo kaj ukrenili zoper njega, proti njemu ali ga bodo kaznovali // star. skleniti, odločiti: ukrenili so prodati hišo; ukrenili so, da tujec lahko ostane / jutri odidemo, je ukrenil oče ukrénjen -a -o: kaj je bilo ukrenjeno, da bi se delo lahko nadaljevalo ♪

   15.194 15.219 15.244 15.269 15.294 15.319 15.344 15.369 15.394 15.419  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA