Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (15.144-15.168) 
- trobéntar -ja m (ẹ̑) trobentač: koncert znanega trobentarja ♪
- trobéntarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trobentarje ali trobentanje: čisti ton trobentarskega sola / po svojih trobentarskih zmožnostih daleč presega vse druge / ekspr. povešena trobentarska lica ♪
- trobéntast -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobenti: trobentast cvet; trobentasta cev ∙ ekspr. govoriti s trobentastim glasom močnim, donečim ♪
- trobentáški -a -o (á) pridevnik od trobentač: trobentaška točka sporeda ♪
- trobéntati -am nedov. (ẹ̑) 1. igrati (na) trobento: trobentač trobenta 2. ekspr. glasno, doneče se usekovati: ves dan že smrka in trobenta / trobentati z nosom 3. preh., slabš. glasno, vsiljivo govoriti, pripovedovati: o svojih uspehih trobenta po vsem mestu / nehajte že trobentati neumnosti trobentajóč -a -e: trobentajoč glas ♪
- trobénten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od trobenta: trobentni solo ♪
- trobéntica -e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od trobenta: otrok je zatrobil na trobentico 2. rastlina s pritličnimi listi in pecljatimi rumenimi cveti: v bregu cvetijo trobentice; nabirati zvončke in trobentice ♪
- trobéntičast -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobentici: trobentičast cvet ♪
- trobílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trobilo: trobilni ansambel ♦ muz. trobilni kvintet ♪
- tróbljenje -a s (ọ́) glagolnik od trobiti: poslušati piskanje in trobljenje / trobljenje na rog, v rog / trobljenje parnika / slonovo trobljenje / voznik je z glasnim trobljenjem opozarjal pešce ♪
- tróbójen -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) zastar. tribarven: trobojna zastava ♪
- trócéven -vna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri cevi: trocevna puška ♪
- trockístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trockiste ali trockizem: trockistični časopis / trockistični nazori ♪
- tródélen -lna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri dele: trodelna žimnica; skladba je trodelna / trodelna omara omara s tremi (vratnimi) krili; trodelno okno ♪
- tródimenzionálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) tridimenzionalen: predmeti so trodimenzionalni ♪
- tródimenzionálnost -i ž (ọ̑-ȃ) tridimenzionalnost: trodimenzionalnost prostora / naslikano telo ima videz trodimenzionalnosti ♪
- trófázen -zna -o prid. (ọ̑-á) elektr. trifazen: trofazni tok / trofazni motor ♪
- troféjen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trofejo: trofejni predmet; stara trofejna puška / trofejno rogovje ♪
- trófičen -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na prehranjenost organizma, organa, tkiva: trofična motnja organa / trofični živec ♪
- tróglásen -sna -o prid. (ọ̑-ā) muz. komponiran za tri glasove: troglasne pesmi / troglasni zbor tróglásno prisl.: troglasno peti ♪
- trohnênje -a s (é) glagolnik od trohneti: trohnenje lesa; trohnenje trupla v grobu; gnitje in trohnenje ♪
- trohnôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na trohnobo ali trohnenje: trohnobni proces / trohnoben vonj / trohnobna klet / trohnoben štor trhel ♪
- tróimén -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. ki ima tri (različna) imena: troimena reka ♦ polit. troimeni narod v stari Jugoslaviji, po pojmovanju nekaterih političnih skupin narod, ki ga sestavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci ♪
- tróinpólsôben -bna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ọ̑-ō) v zvezi troinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe in kabinet: kupiti troinpolsobno stanovanje ♪
- trójen -jna -o prid. (ọ̑) 1. trikrat tolikšen: vrniti trojno mero; opraviti trojno delo // ki je iz treh delov, enot: prebiti se skozi trojni sovražnikov obroč; trojna plast; trojno ogledalo 2. ki je treh vrst: pri hiši so trojni otroci; trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, plimovanje ◊ kem. trojna vez kemična vez med dvema atomoma, ki jo tvorijo trije elektronski pari; šport. trojni položaj strelska disciplina, pri kateri se strelja iz stoječega, ležečega in klečečega položaja; zgod. trojni pakt zveza Nemčije, Italije in Japonske, ustanovljena 27. septembra 1940 v Berlinu ♪
15.019 15.044 15.069 15.094 15.119 15.144 15.169 15.194 15.219 15.244 
