Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (14.719-14.743)



  1.      tenór  -ja m (ọ̑) najvišji moški glas: peti tenor ♦ muz. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja // nav. mn., žarg. tenorist: v zboru je premalo tenorjev
  2.      tenórček  -čka m (ọ̑) ekspr. tenor: slaboten tenorček
  3.      tenoríst  -a m () kdor poje tenor: štirje tenoristi so zapustili zbor
  4.      tenórsaksofón  -a m (ọ̑-ọ̑) muz. saksofon s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati tenorsaksofon
  5.      tenórsaksofoníst  -a m (ọ̑-) muz. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom
  6.      tenórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tenor: tenorski glas / tenorska vloga ♦ muz. tenorski ključ C ključ na četrti črti črtovja
  7.      tentáti  -ám nedov.) ekspr. pregovarjati, pridobivati: tentajo ljudi, da jim plačujejo; tentati koga z lepimi besedami // goljufati: tentati lahkoverne kupce
  8.      ténzija  -e ž (ẹ́) knjiž. napetost: ublažiti tenzijo; tenzija in relaksacija / duševna, fizična tenzija
  9.      ténzor  -ja m (ẹ̄) mat. količina, ki se lahko izrazi s kvadratno matriko števil: uporaba tenzorjev / deformacijski, krivinski, merilni tenzor
  10.      ténzorski  -a -o prid. (ẹ̄) mat. pri katerem se računa s tenzorji: tenzorski račun; tenzorska analiza
  11.      teocéntričen  tudi teocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima boga za središče vsega, kar je: teocentrično mišljenje; teocentričen in antropocentričen
  12.      teokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na teokrate ali teokracijo: teokratična miselnost / teokratična oblast
  13.      teorétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na teorijo: a) študij jim je dal dobro teoretično podlago; razprava vsebuje pomembne teoretične posplošitve; teoretična dela o družbenih odnosih / teoretično mišljenje / teoretična fizika, kemija, matematika, pedagogika b) te raziskave imajo samo teoretičen pomen; teoretični pouk; učenci pridobivajo že v prvem letniku ob teoretičnem tudi praktično znanje c) naši košarkarji imajo še vedno nekaj teoretičnih možnosti za prvo mesto / teoretična zmaga se ni uresničila teorétično prisl.: teoretično usposabljati študente; beg je teoretično mogoč
  14.      tepênje  -a s (é) glagolnik od tepsti: grozili so ji s tepenjem; tepenje živali
  15.      tépežen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tepež: tepežni udarci / tepežna veselica
  16.      tepéžen  -žna -o prid. (ẹ̄) etn., v zvezi tepežni dan dan, ko se tepežka, 28. december: bilo je na tepežni dan
  17.      teptálen  -lna -o [tudi tǝp] prid. () v zvezi teptalni stroj stroj za ravnanje in teptanje snega: urejati smučišče s teptalnim strojem; voznik teptalnega stroja
  18.      terácen  -cna -o prid. () ki je iz teraca: teracni tlak; teracne plošče
  19.      terakóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na terakoto: terakotna figura, vaza / ekspr. terakotna zagorelost obraza
  20.      terapévtičen  -čna -o prid. (ẹ́) terapevtski: terapevtični pripomočki / diagnostični in terapevtični postopek / terapevtična prehrana za diabetike
  21.      terásen  -sna -o prid. () nanašajoč se na teraso: vzpenjati se po terasnih stopnicah / terasni sadovnjaki, vinogradi terasasti
  22.      tercéten  -tna -o prid. (ẹ̑) lit., v zvezi tercetni del soneta del soneta, sestavljen iz dveh trivrstičnih kitic
  23.      terciáren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na terciar: terciarni relikti; terciarne plasti, tvorbe / terciarna doba 2. ki se pojavi za drugim: terciarni učinki ◊ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; soc. terciarna socializacija socializacija v širšem družbenem okolju
  24.      têrčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na terco: terčno dvoglasno petje / terčni akord sestavljen iz terc
  25.      terén  -a m (ẹ̑) 1. zemljišče, svet: teren se pogreza, useda; na drugi strani hriba se je teren spremenil; pripraviti teren za gradnjo; zravnati teren; hribovit, nagnjen, položen teren; ilovnat, kamnit, peščen teren; močviren, suh teren; spolzek teren; oblikovanost, poraslost terena / poiskati primeren teren za zasedo kraj, prostor; znajde se tudi na neznanem terenu ozemlju, svetu 2. navadno s prilastkom (manjše) ozemlje, področje, kjer se opravlja določena dejavnost: gobarski, lovski, smučarski tereni; patrulja je obšla svoj teren; v okolici so lepi tereni za sankanje / žarg., šport. zmagati na domačem terenu igrišču 3. ed. ozemlje, področje, kjer kako podjetje, ustanova opravlja svojo dejavnost: vrniti se s terena; zdravniška ekipa je odšla na teren; delati, raziskovati na terenu; zbirati podatke na terenu / babica, socialna delavka ima velik teren / žarg. teren se plača posebej delo na terenu // žarg. ozemlje, področje, kjer se opravlja družbenopolitična dejavnost v neposrednem stiku z ljudmi: ni hotel delati v komiteju, ampak na terenu 4. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 najmanjša organizacijska enota družbenopolitičnih organizacij v mestih in večjih krajih: razdeliti mesto na terene // ed. ozemlje, področje, ki ga obsega ta enota: aktivisti Osvobodilne fronte na terenu // ekspr. ljudje te organizacijske enote: sestanek terena ● publ. pripravljati teren za pogajanja razmere, okoliščine; publ. v pogovoru preiti na občutljivejši teren snov, temo; publ. uveljaviti se na političnem terenu v politikivoj. čistiti, pregledovati teren

   14.594 14.619 14.644 14.669 14.694 14.719 14.744 14.769 14.794 14.819  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA