Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (14.576-14.600)


  1.      tabeláren  -rna -o prid. (ȃ) narejen v obliki tabele, tabel: tabelaren pregled podatkov / tabelarni del razprave tabelárno prisl.: prikazati podatke grafično in tabelarno ♪
  2.      tabeláričen  -čna -o prid. (á) narejen v obliki tabele, tabel: tabelaričen prikaz podatkov / tabelarična oblika podajanja rezultatov tabelárično prisl.: tabelarično urejeni podatki ♪
  3.      tabélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tabelo: tabelna robna črta / tabelna razporeditev rezultatov tabelarna, tabelarična ♪
  4.      tábličen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tablico: tablični rob / tablični napis ♦ avt. tablična luč luč, ki osvetljuje registrsko tablico ♪
  5.      táboren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju b) taborna cerkev ♪
  6.      taboríščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taborišče: taboriščno naselje / taboriščno življenje / taboriščne žrtve ♪
  7.      taborjênje  -a s (é) glagolnik od taboriti: oditi na taborjenje; počitniško taborjenje; taborjenje ob morju ♪
  8.      tabuístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na tabu: tabuistični predmeti / tabuistična tema / tabuistično izražanje ♪
  9.      tačásen  -sna -o prid. (á) knjiž. takraten: slika ustreza tačasnemu idealu ženske lepote ♪
  10.      táften  -tna -o prid. (ȃ) taftast: taftna obleka ♪
  11.      tájen  -jna -o prid. (ā) 1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo 2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum; tajna meddržavna pogodba; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo // za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti; tajna telefonska številka; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik; tajna pisava 3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven: priti skozi tajen vhod 4. knjiž. skrivnosten: začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi ● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost; zastar. v njenem pogledu je videl tajno skrb skrito, prikrito ◊ jur. tajni proces; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ tájno prisl.: tajno delovati; tajno glasovati; tajno se sestajati ♪
  12.      tajênje  -a s (é) glagolnik od tajiti: tajenje mu ni pomagalo; tajenje krivde ♪
  13.      tajínstven  -a -o prid. (ȋ) knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: vznemirili so ga tajinstveni zvoki; tajinstvene sile / obdajala ga je tajinstvena samota / tajinstven človek / tajinstven pogovor tajínstveno prisl.: tajinstveno se vesti ♪
  14.      tajínstvenost  -i ž (ȋ) knjiž. skrivnostnost, nedoumljivost: privlačila ga je tajinstvenost vesolja / tajinstvenost in samotnost gorskih vrhov ♪
  15.      tajnopísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tajnopis: tajnopisni znaki / tajnopisno sporočilo ♪
  16.      tájnosten  -tna -o prid. (ā) knjiž. skrivnosten: prisluhniti tajnostnim zvokom tájnostno prisl.: zvezde se tajnostno lesketajo ♪
  17.      tajnovíden  -dna -o prid. (í ȋ) knjiž. sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno: tajnoviden poznavalec duševnosti ♪
  18.      takójšen  -šna -o prid. (ọ̑) ki se zgodi brez odlašanja: potreben je takojšen spust letala // ki se zgodi v zelo kratkem času: pričakujejo takojšno zmago ♪
  19.      tákošen  -šna -o zaim. (á) star. tak, takšen: takošno stvar bi rad, kot je na polici / sosed je bil neprijazen, takošnega človeka pa se ljudje izogibajo ♪
  20.      takráten  -tna -o prid. (ā) ki je bil, obstajal takrat: značilnosti takratne miselnosti; stroj je bil za takratne razmere redkost; dejavnost takratnega vodstva ♪
  21.      taksatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki navaja, zajema vse primere: taksativno in eksemplifikativno naštevanje taksatívno prisl.: izjeme v zakonu so taksativno naštete ♪
  22.      táksen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na takso, pristojbinski: taksne ugodnosti / taksna tarifa / taksni zavezanec ♦ jur. taksni papir papir, ki ima že natisnjeno vrednost kolka; taksna vrednotnica vrednotnica, s katero se plača taksa ♪
  23.      taksístičen  -čna -o (í) pridevnik od taksist: taksistična služba ♪
  24.      tákšen  -šna -o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: takšen klobuk mi dajte, prosim; poglejte, takšen oblak lahko prinese točo; takšne rože, kot jih tu vidim, so mi všeč // izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: potrpeti je treba, takšen pritisk ne more dolgo trajati; vidite, v takšnem trenutku ne morem ostati miren; res je, takšne suše že dolgo ni bilo // pri navajanju izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči nato navede: predlagam takšen program: ogled mesta in okolice, obisk muzejev 2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: bil je ves vznemirjen, takšen ni mogel iti med ljudi; vrnil se je bolan in shujšan. Ko ga je zagledala takšnega, se je prestrašila / med delom je potrebna sprostitev. Za takšne namene imajo poseben prostor / prihajali so takšni in drugačni ljudje; to velja za takšne in podobne primere // izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: izberi takšen dan, ko bodo vsi doma; ni takšen, da bi takoj odnehal; naročajo tudi takšno opremo, ki bi jo lahko izdelali sami 3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in takšna je tudi ostala; bila je vsa razburjena, takšne je še ni videl // izraža a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim; tak: ima takšne oči kot brat; rad bi takšno torbo, kot jo imajo sošolci; takšna je kot sonce b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar izraža odvisni stavek: mesto ni takšno, kakršno sem si predstavljal 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik; tak: menda ni takšna napaka, če malo drugače misli; takšne nevihte že dolgo ni bilo / bila je takšna zima, da je drevje pokalo / kot vzklik: takšna smola, prepozni smo; takšna sreča, našel sem ga // ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: takšen igralec, vsaki vlogi je kos; takšne rože, pustite jih, naj rastejo; kdo bi ne pil takšnega vina // ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj je še takšen čist zrak; takšni črni oblaki se podijo po nebu 5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati; tak: žito je dobro obrodilo, krompir je pa bolj takšen / ubogaj ga, ne bodi takšen 6. publ., v zvezi kot takšen poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: ni skrival odpora do parlamentarizma kot takšnega / bil je predsednik društva in kot takšen vabljen na razne prireditve zaradi svojega položaja, kot predsednik ● ekspr. tega ne bi smeli storiti, pa naj je bil razlog takšen ali drugačen kakršenkoli; ekspr. ni mu všeč ne v takšni ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. prinesli so mu takšno in drugačno pecivo različno; preg. kakršen oče, takšen sin; sam.: pog. dobil je takšno okrog ušes, da se je opotekel tako klofuto; ekspr. takšne ji bom povedala, da bo pomnila zelo jo bom oštela, ozmerjala; evfem. zgražali so se, če je izustil kakšno takšno neprimerno, nespodobno besedo; ekspr. kaj takšnega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; ekspr. nič takšnega se ni zgodilo nenavadnega, hudega ♪
  25.      tákšenle  -šna- -o- zaim. (á) ekspr. tak, takšen: ali so tudi tvoji otroci takšnile; v takšnemle domu je prijetno živeti ♪

   14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA