Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (14.494-14.518)


  1.      štévčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na števec 1: števčni mehanizem; števčno ohišje / števčna delavnica / števčna tarifa ♪
  2.      štéven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki je za štetje, preštevanje: za tako delo imajo poseben števni stroj; namestiti števno napravo / na dan volitev so že zgodaj odprli števna mesta ♪
  3.      števílčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na številke ali števila: upoštevati številčne podatke; številčni prikaz stanja; zapisati s številčnimi šiframi / številčna omejitev vpisa na univerzo; ugotoviti številčno stanje živine / številčna sestava komisije; določiti stvarem številčno razmerje / številčni znaki / kljub številčni majhnosti so se uveljavili; bali so se njihove številčne premoči ◊ mat. številčna vrednost vrednost kake številke na določenem mestu v številu; številčna vsota vsota vseh številk kakega števila; muz. številčna opera opera, sestavljena iz zaključenih glasbenih točk, navadno zaporedno oštevilčenih; šol. številčna ocena ocena, ki označuje učni uspeh s številko; teh. številčni kod števílčno prisl.: izobraženstvo številčno narašča; ta narod številčno upada; številčno močnejši sovražnik; čeprav je zbor številčno šibek, je glasovno zelo ubran ♪
  4.      števílčenje  -a s (ȋ) glagolnik od številčiti: biti natančen pri številčenju paketov; številčenje in sortiranje ♪
  5.      števílen  -lna -o prid., števílnejši (ȋ) 1. mn. ki izraža veliko število oseb, stvari kake celote: poleg številnih domačih razstavljavcev so na sejmu sodelovali tudi tuji; med članki so bili najštevilnejši tisti o zdravilnih rastlinah; po vojni so bile obnovljene številne vasi na Dolenjskem; številna mesta v knjigi so nerazumljiva // ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: naredil je številne poskuse; njegove številne razprave; okrasiti stanovanje s številnimi slikami 2. ki dosega visoko stopnjo glede na število enot; velik: prvi razred je letos številen; tako številne družine so zdaj redke; imeti številno knjižnico / biti zadovoljen s številno udeležbo; sam.: številni mislijo drugače; s številnimi se je posvetoval, pa se še vedno ni mogel odločiti ♪
  6.      števíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od številiti: ni se hotel mučiti s številjenjem / ustno številjenje / rezultati zadnjega številjenja prebivalcev ♪
  7.      štipéndij  -a m (ẹ́) 1. zastar. štipendija: prositi za štipendij 2. nekdaj sklad za pomoč zlasti študentom teologije: želel je, da se iz njegove zapuščine ustanovi več štipendijev / deželni, knežji štipendij ● Trubar je želel svojim rojakom zagotoviti mesto v štipendiju nekdaj v ustanovi, ki omogoča bivanje in daje oskrbo tistim študentom, ki jim je odobrena štipendija ◊ rel. (mašni) štipendij honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu ♪
  8.      štipéndija  -e ž (ẹ́) denarna pomoč, ki jo daje kaka ustanova, skupnost za šolanje, strokovno izpopolnjevanje: dati, odobriti komu štipendijo; imeti nizko štipendijo; zaprositi za štipendijo; prošnja, razpis za štipendijo / sklad za štipendije sklad za štipendiranje / kadrovska štipendija ki jo daje delovna organizacija za šolanje delavcev za svoje potrebe ♪
  9.      štipendíjski  in štipéndijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na štipendijo ali štipendiranje: štipendijska vsota se je povečala / štipendijska pogodba; dogovoriti se za spremembe štipendijske politike; štipendijsko razmerje ♪
  10.      štipendíranje  -a s (ȋ) glagolnik od štipendirati: štipendiranje mladih nadarjenih matematikov / s pravilnim sistemom štipendiranja odpravljati socialne razlike med študenti / sklad za štipendiranje ♪
  11.      štipendírati  -am nedov. in dov. (ȋ) dajati štipendijo: štipendirati nadarjene dijake / ta delovna organizacija štipendira več gozdarjev ♪
  12.      štipendíst  -a m (ȋ) kdor dobiva štipendijo: delovna organizacija bo zaposlila le svoje štipendiste; štipendist kemijskega inštituta; obveznosti štipendistov ♪
  13.      štipendístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od štipendist: štipendistka Kidričevega sklada ♪
  14.      štipendítor  -ja m (ȋ) ustanova, skupnost, ki daje štipendijo: pogodba med štipendistom in štipenditorjem ♪
  15.      štíridélen  -lna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri dele: spremeniti štiridelno blazino v naslanjač / štiridelna omara ♪
  16.      štíridesetdnéven  -vna -o prid. (ȋ-ẹ̑) rel., v zvezi štiridesetdnevni post čas štiridesetih dni pred veliko nočjo: začetek štiridesetdnevnega posta ♪
  17.      štíridesetléten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star štirideset let: štiridesetleten moški 2. ki traja štirideset let: štiridesetletno delovanje organizacije ♪
  18.      štíridimenzionálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) ki ima štiri dimenzije, razsežnosti: prostor in čas predstavljata štiridimenzionalen svet ♪
  19.      štíridôben  -bna -o prid. (ȋ-ó ȋ-ō) muz. ki obsega štiri dobe: štiridobni takt ♪
  20.      štíriglásen  -sna -o prid. (ȋ-ā) muz. komponiran za štiri glasove: štiriglasni kanon; štiriglasna skladba / štiriglasno petje štíriglásno prisl.: štiriglasno peti ♪
  21.      štírikanálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) elektr. štirisleden: štirikanalni magnetofon / štirikanalno predvajanje, snemanje ♪
  22.      štírikápen  -pna -o prid. (ȋ-ȃ) arhit., v zvezi štirikapna streha streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode ♪
  23.      štírikolésen  -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri kolesa: štirikolesen voziček; štirikolesna kočija; štirikolesna motorna vozila ♪
  24.      štírikóten  -tna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima štiri kote: štirikoten ribnik; štirikotno jadro / štirikotna pila ♪
  25.      štírikraten  tudi štírikráten -tna -o prid. (ȋ; ȋ-ā) štirikrat tolikšen: nova konstrukcija zdrži štirikratno težo ♪

   14.369 14.394 14.419 14.444 14.469 14.494 14.519 14.544 14.569 14.594  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA