Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (14.351-14.375)



  1.      šebeník  tudi šébenik -a m (í; ẹ̑) 1. bot. divja ali okrasna rastlina s celimi listi in navadno rumenimi cveti, Erysimum: kranjski šebenik 2. nestrok. grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, strok. zlati šeboj: vonj šebenika
  2.      šelestênje  -a s (é) glagolnik od šelesteti: šelestenje listja v vetru; šelestenje svilenih oblek; šelestenje suhe trave pod nogami
  3.      šélfen  -fna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šelf: šelfni sedimenti / šelfno morje
  4.      šémljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od šemiti: šemljenje otrok za pusta
  5.      šèn  šêna m ( é) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki: zdravljenje šena
  6.      šenílja  -e ž () tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken: šenilja in organzin // tkanina z votkom iz te preje
  7.      šénk  in šènk šénka in šènk šênka m (ẹ̑; ẹ́; é) nižje pog. dar, darilo: dati šenk / dobiti kaj za šenk
  8.      šénkati  -am dov. (ẹ̄) nižje pog. podariti, pokloniti: šenkal mu je srajco / profesor mu je dobro oceno šenkal
  9.      šènt  šénta in šênta m ( ẹ́, é) 1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot kletvica šent! ti šent ti 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili b) začudenje: šent, kako si suh c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent šénta in šênta pog., ekspr.: kaj, šenta, si mu storil
  10.      šéntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šentaj, to pa ni slabo; šentajte no
  11.      šéntan  -a -o prid. (ẹ̄) star. presnet, šmentan: šentana ženska / kot kletvica šentana reč, zdaj pa imamo šéntano prisl.: to je šentano drago
  12.      šentflorjánski  -a -o [šen in šǝn] prid. () iron., v zvezi dolina šentflorjanska dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami: Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)
  13.      šentflorjánstvo  -a [šen in šǝn] s () lastnosti, kakršne so imeli prebivalci Cankarjeve doline šentflorjanske: pisatelj biča šentflorjanstvo
  14.      šentjákobica  -e [šen in šǝn] ž () nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice
  15.      šentjánžev  -a -o [šen in šǝn] prid. (á) nanašajoč se na šentjanževo: šentjanžev dan ♦ bot. šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum
  16.      šentjánževec  -vca [šen in šǝn] m (á) nar. vzhodno, v krščanskem okolju vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra: piti šentjanževec
  17.      šentjánževka  -e [šen in šǝn] ž (á) bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum
  18.      šentjánževo  -ega [šen in šǝn] s (á) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Janeza 27. decembra: zamenjal je službo na šentjanževo ∙ nar. minevali so zadnji pomladni dnevi, bližalo se je šentjanževo v krščanskem okolju kres
  19.      šentjánževski  -a -o [šen in šǝn] prid. (á) nanašajoč se na šentjanževo: šentjanževska noč / šentjanževski kres kres na kresni večer
  20.      šentjernéjski  -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ̑) zgod., v zvezi šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov
  21.      šentlóvrenka  -e [šen in šǝn] ž (ọ̑) agr. trta s srednje velikimi, temno modrimi grozdi, ki se goji zlasti v Posavju: gojiti šentlovrenko // vino iz grozdja te trte: piti šentlovrenko
  22.      šentováti  -újem nedov.) star. preklinjati z besedo šent: za vsako malenkost je šentoval
  23.      šentpétrski  tudi šentpêtrski -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na Šentpeter: šentpetrski most / zaprt je bil v šentpetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori
  24.      šepetálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na šepetanje: šepetalna jakost / šepetalna igra
  25.      šéstcéven  -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima šest cevi: šestcevno raketno orožje

   14.226 14.251 14.276 14.301 14.326 14.351 14.376 14.401 14.426 14.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA