Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (14.326-14.350)


  1.      svoječásen  -sna -o prid. (á) star. nekdanji: svoječasni učitelj / poročal je o svoječasnem življenju te dežele svoječásno prisl. včasih, nekdaj: svoječasno so bila tukaj vrata ♪
  2.      svojegláven  -vna -o prid. (ā) star. svojeglav: svojeglaven fant; ta ženska je ošabna in svojeglavna svojeglávno prisl.: svojeglavno ravnati ♪
  3.      svojepráven  -vna -o prid. (á ā) zastar. neodvisen, samostojen: politično svojepravna dežela ♦ jur. svojepravna oseba nekdaj oseba, ki ni pod očetovsko oblastjo ♪
  4.      svojerôčen  in svojeróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: svojeročne opombe / svojeročni podpis ∙ knjiž. podaril mu je svojeročen izdelek lasten svojerôčno in svojeróčno prislov od svojeročen: svojeročno podpisati; svojeročno napisana prošnja // pog. sam, brez tuje pomoči: svojeročno narediti; svojeročno pobeliti sobo / pismo je prinesel svojeročno osebno ♪
  5.      svojevóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: svojevoljen in trmast človek; ta ženska je zelo svojevoljna // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: svojevoljen poseg, ukrep / svojevoljna prekinitev dela samovoljna prekinitev dela svojevóljno prisl.: svojevoljno ravnati ♪
  6.      svojevŕsten  -tna -o prid., svojevŕstnejši (ȓ) ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih: njen mož je svojevrsten človek / svojevrstna lepota; svojevrstno mišljenje / živi svojevrstno življenje / to je ena najsvojevrstnejših novel; ta zgradba je svojevrstno delo svojevŕstno prisl.: svojevrstno zgrajen grad ♪
  7.      svojílen  -lna -o prid. (ȋ) lingv. ki izraža svojino ali pripadnost: svojilni pridevnik, zaimek; svojilni rodilnik; povratni svojilni zaimek zaimek, ki zamenjuje osebni svojilni zaimek, ko gre za svojino osebka ♪
  8.      svójstven  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste: svojstven izbor; svojstvena izpoved / to je bilo svojstveno doživetje posebno / je eden najzanimivejših in svojstvenih pisateljev 2. lasten posameznemu, tipičen za posameznega: to je tisto, kar je zanje svojstveno svójstveno prisl.: svojstveno doživljati svet ♪
  9.      svójstvenost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost svojstvenega: svojstvenost izpovedi / svojstvenost doživetja posebnost / svojstvenost sloga / svojstvenost otrokove duševnosti ♪
  10.      šáhten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šaht: šahtna odprtina / šahtne izvažalne naprave ♪
  11.      šájdesen  -sna m (á) etn. jed, zlasti pecivo, ki se da povabljencem ob odhodu, navadno s svatbe: domov so prinesli šajdesen ♪
  12.      šamóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šamot: šamotna moka; šamotna plošča / šamotna industrija, tovarna ♦ teh. šamotna opeka ♪
  13.      šaráden  -dna -o (ȃ) pridevnik od šarada: šaradna izpolnjevanka ♪
  14.      šáren  -a -o prid. (ā) star. pisan, raznobarven: šarena majolika ♪
  15.      šárenica  in šareníca -e ž (ȃ; í) anat. sprednji, barvasti del žilnice za roženico: modra šarenica ♦ med. vnetje šarenice ♪
  16.      šárenka  tudi šarénka -e ž (ȃ; ẹ̑) zool. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa, Salmo gairdneri ♪
  17.      šárjenje  -a s (á) glagolnik od šariti: njeno šarjenje po sobi ga je jezilo / šarjenje z denarjem ♪
  18.      šarmánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. očarljiv, privlačen: šarmanten človek; bila je zelo šarmantna ♪
  19.      ščáven  -vna -o prid. (ā) nestrok., v zvezi ščavna kislina oksalna kislina: soli ščavne kisline ♪
  20.      ščemênje  -a [čǝm tudi čem] s (é) glagolnik od ščemeti: ščemenje je prenehalo / začutil je ščemenje v glavi, rokah ♪
  21.      ščenè  -éta s (ȅ ẹ́) 1. slabš. majhen, zanikrn pes: ščene je veselo skakalo; gledal je kot polito ščene boječe, preplašeno // pes sploh: kaj bo s tem starim ščenetom 2. nizko pohleven, bojazljiv človek: to ščene ne bo nič doseglo ♪
  22.      ščênec  -nca m (é) knjiž. ščene: ščenec je lajal / le kaj bo ta ščenec naredil ◊ vet. odščipnjeni vrh podkovskega žeblja ♪
  23.      ščipálen  -lna -o prid. (ȃ) navadno v zvezi ščipalne klešče kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: uporabljati ščipalne klešče ♪
  24.      ščíten  -tna -o prid. (ȋ) ki ščiti: ščitni zid / ščitni ovitek; ščitni trak trak, ki ščiti robove hlač, kril; ščitna očala zaščitna očala ♦ anat. ščitna žleza ščitnica ♪
  25.      ščuválen  -lna -o prid. (ȃ) hujskaški: ščuvalen govor ♪

   14.201 14.226 14.251 14.276 14.301 14.326 14.351 14.376 14.401 14.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA