Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (14.319-14.343)


  1.      svinčénost  -i ž (ẹ̑) značilnost svinčenega: svinčenost neurnih oblakov ∙ ekspr. svinčenost v nogah je izginila velika utrujenost ♪
  2.      svistênje  -a s (é) glagolnik od svisteti: svistenje listja pod nogami ♪
  3.      svobôden  -dna -o prid., svobôdnejši (ó ō) 1. podrejen samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga: vsak človek se rodi svoboden / osebno svoboden človek // zgod. ki ni last koga: tlačan se je odkupil in postal svoboden; svobodni ljudje in sužnji 2. ki ni podrejen neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi: mnogi afriški narodi še niso bili svobodni; svobodna domovina, država / svobodno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje, ki ga ne nadzoruje sovražnik; Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo 3. ki lahko izbira, se odloča po lastni volji: svoboden si, naredi po svoje / svoboden pri izbiri, odločitvi // ki je izraz volje, odločitve osebka samega: svobodno dejanje; svoboden in prisiljen / svobodna volja 4. ki mu kdo s silo, prisilo ne omejuje gibanja: ujetniku, zaporniku so sporočili, da je svoboden / dobiti dovoljenje za svobodno gibanje 5. knjiž. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom; prost: danes ni nikogar doma, svoboden sem / prvo svobodno popoldne te obiščem 6. ki ni omejen s posebnimi predpisi, pravicami koga: svoboden razvoj gospodarstva; svobodno oblikovanje cen / v obdobju diktature tudi znanost ni svobodna 7. ki ni omejen, vezan s predpisanimi, urejenimi pravili, obrazci: svobodne pesniške oblike; svobodne skladbe; oblikovno svoboden 8. ki svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev: svoboden duh; vzgajati svobodne osebnosti / notranje svoboden človek 9. ekspr. ki ravna, presoja po svojem spoznanju, potrebah in ne v skladu s splošnimi pravili, zlasti moralnimi: svobodna ženska / v oblačenju je precej svobodna; zgodba je na nekaterih mestih zelo svobodna / evfem. svobodna ljubezen skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze 10. ki se popolnoma ne ujema s predlogo, originalom: svoboden prevod; umetnikov opis tega dogodka je precej svoboden 11. zastar., z rodilnikom osvobojen, prost, rešen česa: biti svoboden strasti, od strasti / dajatev svobodno posestvo posestvo brez obveznosti dajatev ● svobodni književnik književnik, ki se poklicno ukvarja s pisanjem literarnih del umetniške vrednosti; svobodni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je spet svoboden, na prostosti; ekspr. fant je še svoboden neporočen; ekspr. pusti mu svobodno pot da ravna po svojem preudarku; ekspr. pri tem je imel svobodne roke je lahko ravnal po svojem preudarku; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole; publ. svobodno morje morje, z istimi pravicami dostopno vsem državam ◊ ekon. svobodna carinska cona prosta carinska cona; svobodna konkurenca konkurenca brez kakršnihkoli omejitev glede ponudbe in povpraševanja; svobodna menjava dela s samoupravnimi sporazumi določena menjava storitev ali proizvodov zlasti negospodarskih dejavnosti; jur. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; lit. svobodni ritem, verz; navt. svobodna luka prosta luka; ped. svobodni razgovor učna metoda, pri kateri učenci pod učiteljevim vodstvom pripovedujejo o izkustvih z določenega področja; šol. svobodne aktivnosti, dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine svobôdno prisl.: svobodno govoriti, misliti; možnost svobodneje se razvijati; svobodno misleči ljudje ♪
  4.      svobôdnosten  -tna -o (ó) pridevnik od svobodnost: svobodnostne težnje ♪
  5.      svobodoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi svobodo, svobodno življenje: svobodoljubni narodi / svobodoljubni nazori svobodoljúbno prisl.: svobodoljubno vzgojen otrok ♪
  6.      svobodoúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. svobodomiseln: svobodoumni ljudje / svobodoumni nazori ♪
  7.      svóden  -dna -o prid. (ọ̑) knjiž. obočen: stebri s svodnimi loki / svodna konstrukcija ♦ um. svodna pola obočna pola ♪
  8.      svoječásen  -sna -o prid. (á) star. nekdanji: svoječasni učitelj / poročal je o svoječasnem življenju te dežele svoječásno prisl. včasih, nekdaj: svoječasno so bila tukaj vrata ♪
  9.      svojegláven  -vna -o prid. (ā) star. svojeglav: svojeglaven fant; ta ženska je ošabna in svojeglavna svojeglávno prisl.: svojeglavno ravnati ♪
  10.      svojepráven  -vna -o prid. (á ā) zastar. neodvisen, samostojen: politično svojepravna dežela ♦ jur. svojepravna oseba nekdaj oseba, ki ni pod očetovsko oblastjo ♪
  11.      svojerôčen  in svojeróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: svojeročne opombe / svojeročni podpis ∙ knjiž. podaril mu je svojeročen izdelek lasten svojerôčno in svojeróčno prislov od svojeročen: svojeročno podpisati; svojeročno napisana prošnja // pog. sam, brez tuje pomoči: svojeročno narediti; svojeročno pobeliti sobo / pismo je prinesel svojeročno osebno ♪
  12.      svojevóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: svojevoljen in trmast človek; ta ženska je zelo svojevoljna // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: svojevoljen poseg, ukrep / svojevoljna prekinitev dela samovoljna prekinitev dela svojevóljno prisl.: svojevoljno ravnati ♪
  13.      svojevŕsten  -tna -o prid., svojevŕstnejši (ȓ) ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih: njen mož je svojevrsten človek / svojevrstna lepota; svojevrstno mišljenje / živi svojevrstno življenje / to je ena najsvojevrstnejših novel; ta zgradba je svojevrstno delo svojevŕstno prisl.: svojevrstno zgrajen grad ♪
  14.      svojílen  -lna -o prid. (ȋ) lingv. ki izraža svojino ali pripadnost: svojilni pridevnik, zaimek; svojilni rodilnik; povratni svojilni zaimek zaimek, ki zamenjuje osebni svojilni zaimek, ko gre za svojino osebka ♪
  15.      svójstven  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste: svojstven izbor; svojstvena izpoved / to je bilo svojstveno doživetje posebno / je eden najzanimivejših in svojstvenih pisateljev 2. lasten posameznemu, tipičen za posameznega: to je tisto, kar je zanje svojstveno svójstveno prisl.: svojstveno doživljati svet ♪
  16.      svójstvenost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost svojstvenega: svojstvenost izpovedi / svojstvenost doživetja posebnost / svojstvenost sloga / svojstvenost otrokove duševnosti ♪
  17.      šáhten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šaht: šahtna odprtina / šahtne izvažalne naprave ♪
  18.      šájdesen  -sna m (á) etn. jed, zlasti pecivo, ki se da povabljencem ob odhodu, navadno s svatbe: domov so prinesli šajdesen ♪
  19.      šamóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šamot: šamotna moka; šamotna plošča / šamotna industrija, tovarna ♦ teh. šamotna opeka ♪
  20.      šaráden  -dna -o (ȃ) pridevnik od šarada: šaradna izpolnjevanka ♪
  21.      šáren  -a -o prid. (ā) star. pisan, raznobarven: šarena majolika ♪
  22.      šárenica  in šareníca -e ž (ȃ; í) anat. sprednji, barvasti del žilnice za roženico: modra šarenica ♦ med. vnetje šarenice ♪
  23.      šárenka  tudi šarénka -e ž (ȃ; ẹ̑) zool. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa, Salmo gairdneri ♪
  24.      šárjenje  -a s (á) glagolnik od šariti: njeno šarjenje po sobi ga je jezilo / šarjenje z denarjem ♪
  25.      šarmánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. očarljiv, privlačen: šarmanten človek; bila je zelo šarmantna ♪

   14.194 14.219 14.244 14.269 14.294 14.319 14.344 14.369 14.394 14.419  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA