Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (14.294-14.318) 
- svetobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki nima, ne želi imeti stikov s svetom, z ljudmi: svetobežni ljudje / svetobežna miselnost / svetobežno življenje ♪
- svetobólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na svetobolje: svetobolni estet; svetobolno razpoloženje / svetobolna ljubezen do človeštva ♪
- svetoléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sveto leto: svetoletno romanje v Rim / svetoletni odpustki ♪
- svetomŕzen -zna -o prid. (r̄) knjiž. ki ne ljubi sveta, posvetnega: svetomrzen človek / svetomrzna morala ♪
- svetonôčen -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na sveto noč: svetonočna maša / svetonočne pesmi božične pesmi ♪
- svetósten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na svetóst: svetostno vedenje / njegovi junaki so bajeslovne ali svetostne osebe ♪
- svetotájstven -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko skrivnosten, nedoumljiv: svetotajstvene besede ♪
- svetoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na svetovanje: svetovalna naloga, vloga / organizirati svetovalno službo; svetovalno delo / svetovalni organ; svetovalna telesa skupščine ♪
- svetóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na svet, zemlja: svetovni prostor; svetovna zgodovina / svetovni oceani; svetovne zaloge nafte / svetovni nazor skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka / svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge / svetovni mir je ogrožen; hrana je postala svetovni problem; svetovna delitev dela; svetovna gospodarska kriza; svetovna vojna; spremljati svetovno dogajanje; publ. delo v svetovnem merilu, obsegu / svetovne cene žita; svetovna trgovina; svetovno gospodarstvo; prodajati izdelke na svetovnem tržišču / svetovni jezik jezik, ki je zelo razširjen; svetovna književnost / svetovni dan zdravja; svetovni kongres; svetovno prvenstvo; svetovno srečanje
novinarjev / priboril si je naslov svetovnega prvaka / Svetovna zdravstvena organizacija ♦ filoz. svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine svetóvno prisl.: svetovno razgledan; svetovno znan učenjak ♪
- svetóvnonazóren -rna -o prid. (ọ̄-ọ̑) star. svetovnonazorski: svetovnonazorna opredeljenost; svetovnonazorna nasprotja svetóvnonazórno prisl.: bili so svetovnonazorno in politično razcepljeni ♪
- svetóvnopolítičen -čna -o prid. (ọ̄-í) nanašajoč se na svetovno politiko: svetovnopolitični položaj / ta dogodek ima velik svetovnopolitični pomen ♪
- svetožálen -lna -o prid. (ȃ) svetobolen: svetožalno razpoloženje v pesmih / svetožalni verzi ♪
- svéženj -žnja m (ẹ́) 1. več skupaj povezanih podolgovatih, ploščatih istovrstnih predmetov: prinesti sveženj papirja, pisem, spisov; v svežnjih so bile tudi manj vredne kožice; velik sveženj perila / narediti sveženj zložiti kaj skupaj in povezati / sveženj bankovcev, listin 2. publ. več na kak način med seboj povezanih stvari: sveženj smernic, ukrepov ♪
- svéženjček -čka [žǝn] m (ẹ̄) manjšalnica od sveženj: sveženjček vžigalic; sveženjček z obleko ∙ ekspr. nežno je prijela jokajoči sveženjček povitega dojenčka ♪
- svežílen -lna -o prid. (ȋ) ki sveži, osvežuje: z morja piha svežilen veter; svežilna pijača ♪
- svídenje -a s (ȋ) knjiž. srečanje: svidenje je bilo prisrčno, veselo; želela si je skorajšnjega, zopetnega svidenja z njim / ob svidenju je zajokala; prim. nasvidenje ♪
- svílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svilo: debelina svilne niti / svilna industrija ♦ zool. svilni prelec nočni metulj, katerega ličinka izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek, Bombyx mori ♪
- svilén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svile: svilena nit, preja / svilena tkanina; svileno blago / svileni trakovi; svilena bluza, obleka, podloga, ruta 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svileni lasje; svilena dlaka / v njenih očeh je bil svilen lesk; svilena svetloba; svileno nebo; jutra so svilena ● pesn. le veter je s svileno roko vznemirjal tišino je rahlo pihal ◊ papir. svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; tekst. svileni barhant, žamet barhant, žamet s
svileno osnovo in bombažnim votkom; svilena apretura apretura, ki da blagu lesk, kot ga ima svila; svilena osnova; svilena vlakna kokonov sviléno prisl.: gladina vode se svileno blešči; svileno mehki lasje ♪
- svilénast -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svilnat, svilast: svilenasti lasje ♪
- svilenína -e ž (í) knjiž. svileno blago, svila: podložiti krilo s svilenino / preproge iz živobarvne svilenine ∙ knjiž. svilenina dekletove polti mehkoba, sijaj ♪
- svilénkast -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svilnat, svilast: svilenkasti lasje / svilenkasto blago svileno ♪
- svinčén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svinca: svinčena cev, krogla; svinčena pločevina, posoda / strupeni svinčeni hlapi; cinkove in svinčene barve / svinčena ruda 2. nav. ekspr. po barvi podoben svincu: njegov svinčeni obraz; svinčena svetloba; svinčeno nebo / oblaki so svinčeni / svinčena sivina neba 3. ekspr. težek, moreč: svinčen molk; svinčena tišina; v sobi je vladalo svinčeno ozračje / zbudila se je iz svinčenih sanj ● ekspr. imeti svinčene noge težko hoditi; ekspr. čutila je
le svinčeno utrujenost zelo veliko ◊ elektr. svinčeni akumulator svinčev akumulator; svinčena mreža mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; metal. svinčena plošča plošča za valjanje svinčene pločevine; tisk. svinčeni stavek; svinčena črka, črta svinčéno prisl.: svinčeno se svetlikati; svinčeno sivi oblaki; svinčeno težke noge ♪
- svinčénec -nca m (ẹ̄) min., v zvezah: beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; rumeni svinčenec vulfenit ♪
- svínčenje -a s (ȋ) glagolnik od svinčiti: svinčenje pločevine ♪
- svinčénka -e ž (ẹ̄) svinčeni del naboja, ki ob vžigu zleti iz puške, brzostrelke: svinčenka ga je zadela v ramo; ekspr. svinčenke so sikale in žvižgale nad njihovimi glavami ● ekspr. padel je pod sovražnikovimi svinčenkami bil je ubit (v vojni) ◊ bot. grm ali manjše drevo s svetlo modrimi cveti v socvetjih, Plumbago auriculata ♪
14.169 14.194 14.219 14.244 14.269 14.294 14.319 14.344 14.369 14.394