Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (14.219-14.243)



  1.      sulfáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na sulfat: sulfatna raztopina ♦ teh. sulfatna celuloza celuloza, pridobljena tako, da se lignin odstrani z natrijevim hidroksidom in natrijevim sulfatom
  2.      sulfíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na sulfid: galenit, pirit in druge sulfidne rudnine / sulfidna spojina
  3.      sulfíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na sulfit: sulfitni postopek ♦ teh. sulfitna celuloza celuloza, pridobljena tako, da se lignin odstrani z natrijevim hidrogensulfitom
  4.      sulfonamíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na sulfonamid: predpisati velik sulfonamidni odmerek / sulfonamidna injekcija, tableta
  5.      súličastolísten  -tna -o prid. (-) bot. ki ima suličaste liste: suličastolistna rastlina / suličastolistni trpotec ozkolistni trpotec
  6.      súličen  -čna -o () pridevnik od sulica: sulična konica
  7.      sumáren  -rna -o prid. () knjiž. kratek, povzemajoč: sumaren pregled / sumarni zapisnik / moti ga tako sumarno prikazovanje problemov posplošeno, poenostavljenojur. sumarni postopek skrajšani postopek sumárno prisl.: ne obravnavati česa podrobno, ampak le sumarno ∙ knjiž. v članku so poročila navedena le sumarno so le našteta; knjiž. kritiki so razstavo sumarno pohvalili na splošno
  8.      sumáričen  -čna -o prid. (á) knjiž. kratek, povzemajoč: sumaričen pregled slovenske književnosti; sumarično poročilo / ocena je preveč sumarična posplošena, poenostavljena sumárično prisl.: sumarično podana vsebina
  9.      súmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. knjiž. ki sumi: biti zlobno sumen / sumni pogledi 2. star. sumljiv: postal jim je sumen / sumne lise na koži súmno prisl.: sumno pogledati / v povedni rabi sumno se mu je zdelo, da molči
  10.      sumníčenje  -a s () glagolnik od sumničiti: vznemirjalo ga je sosedovo sumničenje; zavračati sumničenje; imeti razlog za sumničenje / ekspr. boleča sumničenja
  11.      súnkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na sunek: sunkovni val ob eksploziji súnkovno prisl.: sunkovno odporen
  12.      súperavtomátičen  -čna -o prid. (-á) pri katerem je avtomatično delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatičen pralni stroj; superavtomatična ura
  13.      súperintendènt  -ênta in -énta m (- -é, -ẹ́) v protestantskem okolju predstojnik večje cerkvene upravne enote: postati superintendent / superintendent Trubar
  14.      superióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden: superioren človek / intelektualno superioren; teorija o superiornih rasah // ki po moči, ugledu presega druge: gospodarsko, vojaško superiorna država / superioren poklic 2. ki kaže zavest o takem preseganju: superioren odgovor; superiorna mirnost / superioren odnos // ekspr. vzvišen, ošaben: ne bodi tako superioren; njegovo superiorno vedenje jih je žalilo / superioren do vrstnikov, nad vrstniki superiórno prisl.: superiorno odgovarjati
  15.      súperlativen  -vna -o prid. () nanašajoč se na superlativ: superlativne končnice / superlativna ocena filma zelo pohvalna
  16.      súpermodêren  -rna -o prid. (-ē) ekspr. zelo moderen: supermoderen avtomobil; supermoderno stanovanje
  17.      súperprevóden  -dna -o prid. (-ọ̄) elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost; supraprevoden: superprevodne kovine
  18.      suplemènt  -ênta m ( é) biblio. dodatni, dopolnilni zvezek, snopič; dodatek, dopolnilo: suplement k enciklopediji
  19.      suplementáren  -rna -o prid. () knjiž. dodaten, dopolnilen: to je suplementarna naloga tega odbora ♦ geom. suplementarna kota kota, ki merita skupaj 180°
  20.      suplénca  -e ž (ẹ̑) šol. nadomeščanje začasno odsotnega učitelja: razpisati suplence; opraviti suplenco
  21.      suplènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) nekdaj profesor pripravnik: takrat je bil še suplent; mesto suplenta / gimnazijski suplent
  22.      suplêntka  in supléntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od suplent: suplentka na gimnaziji
  23.      suplêntski  in supléntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na suplente: suplentsko mesto / suplentska leta je preživel v podeželskem mestu
  24.      suplentúra  -e ž () nekdaj mesto, služba suplenta: dobiti suplenturo na gimnaziji
  25.      supletíven  -vna -o prid. () lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten: supletivna osnova za jaz je mene

   14.094 14.119 14.144 14.169 14.194 14.219 14.244 14.269 14.294 14.319  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA