Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (14.019-14.043)



  1.      stiskálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na stiskanje: stiskalni stroj; stiskalna naprava; stiskalno orodje / stiskalni prostor v zidanici
  2.      stísnjenec  -nca m () slabš. pretirano varčen, skop človek: že od nekdaj je znan kot stisnjenec ◊ teh. v določeno obliko stisnjen gorljiv material
  3.      stísnjenje  -a s () glagolnik od stisniti: preveza za stisnjenje nadlakti / poškodba zaradi stisnjenja / stisnjenje plina
  4.      stísnjenost  -i ž () 1. značilnost, stanje stisnjenega: stisnjenost pesti / občutek stisnjenosti utesnjenosti / ekspr. motila jih je njihova stisnjenost pretirana varčnost, skopost 2. ekspr. ozkost, omejenost: malomeščanska stisnjenost; stisnjenost podeželskega sveta
  5.      stóbárven  -vna -o prid. (ọ̑-) ekspr. mnogobarven: stobarvna svetloba se blešči
  6.      stoênka  -e ž (ē) pog. tip srednje velikega osebnega avtomobila znamke Fiat: nesrečo je povzročil voznik stoenke
  7.      stóglásen  -sna -o prid. (ọ̑-ā) ekspr. mnogoglasen: vpitje se je mešalo s stoglasnim truščem; stoglasno petje ptičev
  8.      stóičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost 2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje stóično prisl.: na vse gleda stoično; stoično prenašati bolečino; biti stoično miren
  9.      stójen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na stanje2: stojna trdnost drevja / stojna točka ∙ knjiž. teža ga dela zelo stojnega stabilnegafiz. stojno valovanje stoječe valovanje; teh. stojni vijak trajno uvit stebelni vijak stójno prisl.: stojno vzvalovani zrak ♦ šport. razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo
  10.      stojíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na stojišče: stojiščna točka / stojiščni klin klin, ki se zabije na stojišču
  11.      stókraten  tudi stókráten -tna -o prid. (ọ̑; ọ̑-ā) stokrat tolikšen: stokratna povečava opazovanega vzorca / ekspr. stokratno povračilo večkratno, mnogokratno
  12.      stólen  -lna -o prid. (ọ̑) ki je pri sedežu škofije: stolna cerkev / stolni župnik ● star. stolno mesto glavno mestorel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu; šol. stolna šola v srednjem veku višja šola pri sedežu škofije, namenjena šolanju duhovnikov
  13.      stóléten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd 2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus; stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletjezgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453
  14.      stoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) ekspr. večleten, dolgoleten: stoletno upiranje / stoletne izkušnje zelo stare; stoletna lipa / stoletna roža agava
  15.      stólísten  -tna -o prid. (ọ̑-) vrtn., v zvezi stolistna roža roža stolistnica: šopek stolistnih rož
  16.      stólničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolnični zvonik / stolnični organist
  17.      stôlpen  -pna -o prid. () nanašajoč se na stolp: stolpna lina; stolpna ura / delal je v stolpni sobi
  18.      stóodstóten  -tna -o prid. (ọ̑-ọ̑) 1. ki znaša sto odstotkov: stoodstotna udeležba na volitvah; dobiti stoodstotno povračilo 2. ekspr. popoln, vsestranski: nikoli ne bo stoodstoten Američan / uspeh je stoodstoten; zahtevati stoodstotno natančnost pri delu / stoodstotni invalid stóodstótno prisl.: udeležiti se volitev stoodstotno; predstava je stoodstotno uspela
  19.      stopálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na stopalo: stopalne kosti, mišice ♦ anat. stopalni obok srednji vbočeni del stopala
  20.      stópen  -pna -o prid. (ọ̑) na katerega se stopa: stopna plošča ♦ alp. stopna zanka zanka, ki se daje na klin, za oporo nog pri plezanju
  21.      stôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ō) ki ima stopnje: stopenjska organizacija dela; stopenjska razporeditev / stopenjski razvoj ♦ jur. stopenjski postopek postopek z več instancami; strojn. stopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča nastavitev več določenih razmerij med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi; šol. stopenjski študij do leta 1980 študij na višji, visoki ali podiplomski stopnji na univerzi
  22.      stópičen  -čna -o (ọ̄) pridevnik od stopica: stopična shema
  23.      stopljênost  -i ž (é) stanje stopljenega: stopljenost masla / stopljenost športa z delom
  24.      stopníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na stopnico: stopnični rob / stal je pri stebru stopnične ograje / stopnični presledek podest
  25.      stopníčenje  -a s () glagolnik od stopničiti: stopničenje brega

   13.894 13.919 13.944 13.969 13.994 14.019 14.044 14.069 14.094 14.119  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA