Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (13.901-13.925)



  1.      staniólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na staniol: staniolna folija / bonboni, zaviti v staniolni papir
  2.      stanovíten  -tna -o prid., stanovítnejši () ki dalj časa vztraja, ostaja pri svojih odločitvah, navadah, nazorih: stanoviten človek; vedno si je želel stanovitno ženo / stanoviten značaj trden, neomajen; stanovitna ljubezen // star. nespremenljiv, stalen: vreme je že dalj časa stanovitno / nekateri predmeti imajo stanovitno vrednost ● zastar. te trte so stanovitne proti ušem odporne stanovítno prisl.: svojo domovino ljubi stanovitno; stanovitno je prenašal vse težave
  3.      starobíten  -tna -o prid.) redko prvoten, star: starobitni prebivalci / starobitna domačija zelo stara
  4.      stárocerkvénoslovánski  -a -o prid. (-ẹ̑-) nanašajoč se na staro cerkveno slovanščino: starocerkvenoslovanski spomeniki / starocerkvenoslovanski jezik stara cerkvena slovanščina
  5.      stárocerkvénoslovánščina  -e ž (-ẹ̑-) lingv. stara cerkvena slovanščina: spomeniki v starocerkvenoslovanščini
  6.      starodáven  -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): to se je zgodilo v starodavnih časih / starodavne ljudske pesmi iz davnih časov 2. ki že zelo dolgo obstaja: starodavni običaji; šah je starodavna igra / odprla je starodavno skrinjo ● knjiž. ta človek ima precej starodavne nazore nesodobne, zastarele
  7.      starodéden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zelo star: starodedno mesto ∙ knjiž. ohraniti starodedne običaje sprejete od davnih prednikov
  8.      starodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. nemoderen, nesodoben: starodobno pohištvo
  9.      stároklásičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina
  10.      starokopíten  -tna -o prid. () 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna
  11.      staroléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. silvestrski: staroletna noč ● ekspr. košat, staroleten hrast star
  12.      staromésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stari del mesta: staromestne ulice / središče mesta ima staromesten videz
  13.      staromóden  -dna -o prid. (ọ́) ekspr. nemoderen, nesodoben: staromodni čevlji; njegova obleka je staromodna; staromodno pohištvo / staromoden človek / staromodni nazori nesodobni, zastareli staromódno prisl.: staromodno se oblačiti
  14.      stáronaséljenec  -nca m (-ẹ́) knjiž. prvotni prebivalec: mesto ima tri tisoč staronaseljencev; staronaseljenci in priseljenci
  15.      starosláven  -vna -o prid. (á ā) knjiž. že dolgo slaven: staroslavno gledališče / staroslavni običaji zelo stari
  16.      stároslovénec  -nca m (-ẹ́) pristaš konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju: politični nazori staroslovencev; mladoslovenci in staroslovenci
  17.      stároslovénski  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na Slovence v prvih stoletjih po naselitvi: staroslovenski grobovi / staroslovenski knezi
  18.      stároslovénščina  -e ž (-ẹ́) zastar. stara cerkvena slovanščina
  19.      stárosten  stil. starósten -tna -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na starost: a) na njem je opazila prve starostne znake; zdraviti starostne bolezni; starostna onemoglost, oslabelost; koža s starostnimi pegami / pisateljevo starostno delo je doseglo velik uspeh b) vsi njegovi starostni vrstniki so že poročeni / tekmovali so v treh starostnih razredih; prekoračiti predpisano starostno mejo; med njima je velika starostna razlika; učenci različne starostne stopnje starostigozd. starostni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; jur. starostna pokojnina pokojnina, ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe; starostno zavarovanje zavarovanje za starost; starostno zavarovanje kmetov zavarovanje kmetov, ki niso vključeni v splošno pokojninsko zavarovanje; med. starostni marazem; starostna amnezija; starostna bebavost; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti stárostno stil. staróstno prisl.: starostno se upokojiti; starostno mešana družba; starostno oslabel človek
  20.      starosvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: starosvetni običaji ∙ knjiž. pisateljeva rojstna hiša je starosvetna zelo stara 2. nemoderen, nesodoben: starosvetna obleka, postelja / njegov oče je starosveten / starosvetni nazori nesodobni, zastareli
  21.      starošégen  in starošêgen -gna -o prid. (ẹ̄; ē) zastar. nemoderen, nesodoben: starošegen nakit / starošegen človek
  22.      stároupokojênec  in stároupokójenec -nca m (-é; -ọ́) upokojenec, ki je upokojen po prejšnjih pokojninskih predpisih: povečati pokojnino staroupokojencem
  23.      stároupokojênka  in stároupokójenka -e ž (-é; -ọ́) ženska oblika od staroupokojenec
  24.      starovíčen  -čna -o prid. ( ) nar. vzhodno postaran, starikav: mož je še mlad, žena pa je že starovična / starovičen obraz
  25.      starovíden  -dna -o prid.) starostno daljnoviden: staroviden človek / starovidno oko

   13.776 13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA