Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (13.794-13.818)



  1.      spremenljív  -a -o prid. ( í) ki se da spremeniti: spremenljiva oblika predmeta; spremenljiva razdalja; temperatura v skladišču je spremenljiva / spremenljiv rok // ki se spremeni, spreminja: spremenljive cene; hitrost je zelo spremenljiva / spremenljivo razpoloženje; spremenljivo vreme / biti spremenljive narave ◊ astr. spremenljiva zvezda zvezda, ki periodično spreminja svetlobo, sij; elektr. spremenljivi upor; fiz., mat. spremenljiva količina; lingv. spremenljivi del besede spremenljívo prisl.: spremenljivo oblačno bo / v povedni rabi jutri bo spremenljivo in vetrovno
  2.      spremenljívka  -e ž () 1. fiz., mat. količina, ki spreminja svojo vrednost: zamenjati spremenljivko; relacije med spremenljivkami; konstante in spremenljivke / neodvisna, odvisna spremenljivka 2. knjiž., navadno s prilastkom kar je spremenljivo in vpliva na kaj: človekovo ravnanje je odvisno od številnih spremenljivk, kot so okolje, dednost, zrelost / demografske spremenljivke; psihološke spremenljivke ◊ elektr. podatek, katerega vrednost se med izvajanjem programa v računalniku lahko spreminja
  3.      spremenljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost spremenljivega: spremenljivost določb; spremenljivost lastnosti, oblike / spremenljivost cen / spremenljivost razpoloženja; spremenljivost vremena / moti ga njena spremenljivost muhavost, nestanovitnostbiol. lastnost organizmov, da se spreminjajo pod vplivom okolja ali zaradi sprememb dednih lastnosti; variabilnost
  4.      spreminjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na spreminjanje: spreminjevalni proces / spreminjevalne okoliščine ♦ jur. spreminjevalni predlog predlog, s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog
  5.      spremljeválen  -lna -o prid. () ki koga, kaj spremlja: spremljevalne vojaške enote / spremljevalni pojavi industrializacije
  6.      sprémstven  -a -o (ẹ̑) pridevnik od spremstvo: spremstvene čete
  7.      sprenášati  -am nedov. () star. prenašati: sprenašati tovor / sprenašati novice ● star. jate ptičev se sprenašajo nad vodo letajo, se preletavajo
  8.      sprenevéda  -e ž (ẹ̑) knjiž. kar kaže sprenevedanje: njegov obraz je spreneveda
  9.      sprenevédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja
  10.      sprenevédast  -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedasta ženska; je domišljava in sprenevedasta / govoriti s sprenevedastim glasom sprenevédasto prisl.: sprenevedasto se začuditi
  11.      sprenevédati se  -am se nedov. (ẹ́) delati se nepoučenega, neobveščenega: ta človek se rad spreneveda; nikar se ne sprenevedaj, da ga ne poznaš, saj si bil zraven / pri njih je vse preprosto in naravno, da se ni treba nič sprenevedati pretvarjati sprenevedajóč se -a -e: sprenevedajoč se je rekel, da ga ne pozna; prisl.: sprenevedajoče pogledati
  12.      sprenevédav  -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedav človek; biti sprenevedav / motijo ga ti sprenevedavi obrazi ● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivo sprenevédavo prisl.: sprenevedavo odgovoriti
  13.      sprenevédavost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sprenevedavega človeka: moti jih njegova sprenevedavost / hoče si ga pridobiti z mladostno sprenevedavostjo
  14.      Spréngerjev  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
  15.      spreobŕnjenec  tudi izpreobŕnjenec -nca m (ŕ) kdor sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: verska vnema spreobrnjencev; spreobrnjenec iz protestantizma; pren., knjiž. politični spreobrnjenci
  16.      spreobrnjênje  tudi izpreobrnjênje -a s (é) glagolnik od spreobrniti: fantovo spreobrnjenje ga je razveselilo; spreobrnjenje ljudomrzneža v človekoljuba / spreobrnjenje grešnikov / versko spreobrnjenje
  17.      sprepletênost  -i ž (é) prepletenost: sprepletenost niti / slikati življenje v njegovi raznoličnosti in sprepletenosti
  18.      spréten  -tna -o prid., sprétnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko / spretni gibi, zamahi 2. sposoben z iznajdljivostjo, premišljenostjo doseči kaj: spreten diplomat, organizator sprétno prisl.: spretno delati, govoriti
  19.      sprétnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na spretnost: spretnostne zahteve / spretnostna igra; spretnostne naloge, vaje ♦ šport. spretnostna vožnja vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti
  20.      sprevídenje  -a s () glagolnik od sprevideti: sprevidenje problema
  21.      sprevóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprevod: sprevodni korak ◊ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa
  22.      sprevŕnjenost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost sprevrnjenega: sprevrnjenost človekovega bistva / sprevrnjenost dejstev
  23.      sprevŕženec  tudi izprevŕženec -nca m () kdor ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: homoseksualci in drugi sprevrženci / spolni sprevrženci
  24.      sprevŕženost  tudi izprevŕženost -i ž () lastnost, značilnost sprevrženega: sprevrženost položaja / moralna, spolna sprevrženost
  25.      sprijáznjenje  -a s (ā) glagolnik od sprijazniti se: sprijaznjenje z novim položajem

   13.669 13.694 13.719 13.744 13.769 13.794 13.819 13.844 13.869 13.894  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA