Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (13.494-13.518)



  1.      smírenski  -a -o [rǝn] prid. () tekst., v zvezi smirenska preproga orientalska vozlana preproga z raznobarvnimi geometričnimi in stiliziranimi rastlinskimi vzorci
  2.      smolárjenje  -a s (á) glagolnik od smolariti: smolarjenje v borovih gozdovih ♦ gozd. smolarjenje na mrtvo pridobivanje smole, po katerem je treba drevo posekati, na živo pridobivanje smole, zaradi katerega drevo ne odmre
  3.      smôlen  -lna -o prid. () nanašajoč se na smolo: smolne kapljice / smolna bakla / smolni madeži na hlačah / smolni prsti smolnatibot. smolni kanal kanal, v katerem se nabira smola
  4.      smolén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na smolo: na ognjišču so prasketala smolena polena / imeti smolene roke / smolen duh razžaganega lesa
  5.      smolénec  -nca m (ẹ̄) bot. rastlina s steblom, poraslim z navzdol obrnjenimi togimi dlačicami, in plodovi s kljukastimi bodicami; plezajoča lakota
  6.      smoleníca  -e ž (í) star. smolnata bakla: smolenice so razsvetljevale vežo; prižgati smolenice
  7.      smolenják  -a m (á) nar. vzhodno smolnat borov štor: razklati smolenjak
  8.      smoljênje  -a s (é) glagolnik od smoliti: smoljenje ladij, sodov
  9.      smótrnosten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na smotrnost: smotrnostna zasnova hiš / gledati na kaj s smotrnostnega vidika
  10.      smráden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na smrad: smradno dno kanala / smradno ozračje ♦ zool. smradna žleza smradnica
  11.      smréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) redko smrekov: smrečne iglice; les diši po smrečni smoli / čaj s smrečnim medom
  12.      smŕten  -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na smrt: iz bolnikovih ust je prihajalo smrtno hropenje / smrtni pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju / smrtni boj umiranje, agonija / kačji pik je lahko smrten; smrtna doza strupa; smrtna rana; opekline so bile smrtne / povečalo se je število nesreč s smrtnim izidom; ob novih zdravilih so smrtni primeri zelo redki; vojna je zahtevala veliko smrtnih žrtev / zgodila se je smrtna nesreča; rešiti človeka iz smrtne nevarnosti; pren., ekspr. zadati kolonializmu smrtni udarec // knjiž. umrljiv: vsi smo smrtni 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: povsod je bila smrtna tišina; smrtna utrujenost; oči so se mu zabliskale v smrtnem sovraštvu ● žarg., avt. smrtni sedež sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. prišla je njegova smrtna ura umrl je; ekspr. spati smrtno spanje biti mrtevbiol. smrtni gen gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za razmnoževanje; letalni gen; jur. smrtna kazen kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s smrtjo; smrtna obsodba; rel. smrtni greh kršitev božje postave v veliki stvari z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; šport. smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; smrtni zavoj lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko smŕtno prisl.: pri delu se je smrtno ponesrečil; smrtno se prestrašiti; smrtno užaliti koga; biti smrtno bled; rana je bila smrtno nevarna; smrtno resen obraz
  13.      smrtônosen  -sna -o prid. (ó ō) ki povzroči smrt; smrten: smrtonosna količina strupa / ekspr. smrtonosno orožje
  14.      smúčen  -čna -o prid. () grad. ki se premika levo ali desno po vodilu: smučno okno; omara s smučnimi vrati
  15.      snagoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi snago: snagoljuben človek; biti zelo snagoljuben
  16.      snážen  -žna -o prid., snážnejši (á ā) ki je brez umazanije, prahu: snažni čevlji; snažno stanovanje; vse je bilo urejeno in snažno / dojenček je bil zelo snažen / snažna gospodinja gospodinja, ki ima smisel za snago; snažno delo delo, pri katerem se človek ne umažezastar. imel je zelo snažne roke močne snážno prisl.: snažno oblečen; snažno pometeno dvorišče
  17.      snáženje  -a s (á) glagolnik od snažiti: snaženje stanovanja; pospravljanje in snaženje / snaženje živine
  18.      snažílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na snaženje: snažilna ekipa / snažilne priprave
  19.      snéden  -a -o prid. (ẹ̑) star. požrešen: sneden človek; biti preveč sneden / snedena je na sadje
  20.      snéden  -dna -o prid. (ẹ̄) star. požrešen: snedni otroci
  21.      snédenec  -nca m (ẹ̑) star. požrešen človek: ta snedenec nima nikoli dovolj
  22.      snédenost  -i ž (ẹ̑) star. požrešnost: vsi so jo poznali po njeni snedenosti
  23.      snemálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na snemanje: snemalna ekipa je delala celo noč / snemalna kamera; snemalne naprave; nova snemalna tehnika / snemalni studio ◊ elektr. snemalna elektronka elektronka, ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; snemalna glava del magnetofona, magnetoskopa, ki omogoča zapis informacije; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak
  24.      snémen  -mna -o prid. (ẹ̑) snemljiv: snemna prevleka ♦ med. snemna proteza
  25.      snéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od snet: snetni trosi

   13.369 13.394 13.419 13.444 13.469 13.494 13.519 13.544 13.569 13.594  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA