Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (13.444-13.468)


  1.      sloveníst  -a m (ȋ) strokovnjak za slovenistiko: sestanek slovenistov / seminar za profesorje sloveniste ♪
  2.      slovenístičen  -čna -o (í) pridevnik od slovenistika: revija objavlja slovenistične in slavistične razprave ♪
  3.      slovenístika  -e ž (í) veda o slovenskem jeziku in književnosti: slovenistika in germanistika / diplomirati iz slovenistike ♪
  4.      slovenítelj  -a m (ȋ) knjiž. prevajalec v slovenski jezik: prvi slovenitelj Goetheja ♪
  5.      slovenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od sloveniti: slovenitev znanega romana / primerjati slovenitve z izvirnikom ♪
  6.      slovéniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. prevajati v slovenski jezik: sloveniti naravoslovne knjige / sloveniti nemški dopis 2. delati kaj slovensko: sloveniti besedni zaklad ♪
  7.      slovenizácija  -e ž (á) glagolnik od slovenizirati: slovenizacija nemških kolonistov / slovenizacija šolstva je potekala počasi / slovenizacija krajevnih imen ♪
  8.      slovenízem  -zma m (ȋ) lingv. element slovenščine v kakem drugem jeziku: slovenizmi v furlanščini ♪
  9.      slovenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati kaj slovensko: slovenizirati obmejne kraje; nemški priseljenci so se slovenizirali / šolstvo se je polagoma sloveniziralo 2. redko prevajati v slovenski jezik; sloveniti: slovenizirati članek ♪
  10.      slovénjenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od sloveniti: slovenjenje antičnih literarnih del / težave pri slovenjenju strokovnih besed iz tujih jezikov / slovenjenje priseljencev ♪
  11.      slovénještájerski  -a -o prid. (ẹ̄-ȃ) star. nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: slovenještajerski kraji ♪
  12.      slovénji  -a -e prid. (ẹ̄) nar. koroško slovenski: slovenje knjige; prisl.: govoriti po slovenje ♪
  13.      slovénka  -e ž (ẹ́) poljud. okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, strok. petunija: slovenke lepo cvetijo ♪
  14.      slovénski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Slovence ali Slovenijo: prevesti v slovenski jezik; slovenska književnost / slovenski film; slovensko berilo za šesti razred; slovensko-nemški slovar / dela slovenskih impresionistov; slovenski narod; slovensko delavstvo / slovenska narodna zavest / slovenska dežela; slovenska Koroška / izobesiti slovensko zastavo / Slovenske gorice; Slovenska matica; od 1905 do 1929 Slovenska ljudska stranka ∙ ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; hoditi v slovenske šole v šole s slovenskim učnim jezikom ♦ um. (slovenska) moderna moderna, kot jo predstavljajo zlasti Cankar, Murn, Kette in Župančič; vet. slovensko govedo govedo rumenkasto bele barve; marijadvorsko govedo slovénsko prisl.: govoriti (po) slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski slovénski -a -o sam.: rad bi bral kaj slovenskega; žarg. ta teden bomo pisali slovensko slovensko šolsko nalogo ♪
  15.      slovénskost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost slovenskega: slovenskost koroške literature; slovenskost napevov ♪
  16.      slovénskoštájerski  -a -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: narodnostni boji v slovenskoštajerskih mestih ♪
  17.      slovénstvo  -a s (ẹ̑) 1. pripadnost slovenskemu narodu: Trubar povsod poudarja slovenstvo; biti ponosen na svoje slovenstvo ∙ ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju // slovenska kultura in miselnost: slovenstvo ni izginilo v nemštvu; poveličevati za slovenstvo zaslužne može 2. ekspr. prebivalci slovenske narodnosti: ljudstvo je v Linhartovem času pomenilo slovenstvo, gospoda nemštvo; bilo je, kot da se je v čitalnici zbralo vse slovenstvo ♪
  18.      slovénščina  -e ž (ẹ́) slovenski jezik: slovenščina se razvija; govoriti, obvladati, razumeti slovenščino; uporabljati v šolah in uradih slovenščino; prevesti v slovenščino; čista, lepa, slaba slovenščina; profesor slovenščine; ljubezen do slovenščine; skrb za pravilno slovenščino / časopisna, knjižna, odrska slovenščina; pomorska, tehniška slovenščina / prvo uro je bila slovenščina pouk tega jezika ♪
  19.      slovésen  -sna -o prid., slovésnejši (ẹ́) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem; slovesna umestitev novega rektorja; slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo ♦ rel. slovesna maša // ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo: slovesna zaobljuba / slovesna izjava javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi / dali so slovesno obljubo, da bo delo pravočasno opravljeno slovesno so obljubili 2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: slovesen nastop; govor, pogreb ni bil preveč slovesen; slovesno občutje; v dvorani je bilo zelo slovesno / njegov glas je bil tih in slovesen; oče je s slovesnimi kretnjami nalival vino / slovesen slog; pren., ekspr. slovesen mir, molk slovésno prisl.: držal se je zelo slovesno; slovesno izjaviti, obljubiti; dan republike so slovesno proslavljali ♪
  20.      slóvničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slovnico: slovnična pravila / popraviti slovnične in stilistične napake ♦ lingv. slovnični pomen pomen besede, manjše jezikovne enote, ki označuje slovnične kategorije, odnose; slovnični spol značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njej; slovnična analiza stavčna analiza; spol, število, vid in druge slovnične kategorije slóvnično prisl.: ta stavek slovnično ni pravilen ♪
  21.      slóvstven  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slovstvo: novejši slovstveni tokovi / slovstveni krožek; slovstvena priloga časopisa / slovstveni kritik; slovstvena zgodovina slóvstveno prisl.: slovstveno delovati; slovstveno razgledani ljudje ♪
  22.      slóvstvenik  -a m (ọ̑) knjiž. književnik, literat: znan slovstvenik in poznavalec jezika; dela slovenskih slovstvenikov ♪
  23.      slóvstvenokrítičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) knjiž. literarnokritičen: slovstvenokritična merila ♪
  24.      slóvstvenost  -i ž (ọ̑) knjiž. književnost, literatura: narod z bogato slovstvenostjo ♪
  25.      slóvstvenozgodovínski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) knjiž. literarnozgodovinski: slovstvenozgodovinski pregled ♪

   13.319 13.344 13.369 13.394 13.419 13.444 13.469 13.494 13.519 13.544  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA