Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (13.426-13.450)



  1.      slepomíšenje  -a s () glagolnik od slepomišiti: dovolj mi je tvojega slepomišenja / govoril je brez slepomišenja odkrito, naravnost
  2.      sleporojèn  tudi sleporôjen -êna -o prid. ( é; ó é) ki se rodi slep: sleporojen otrok; sam.: operacije sleporojenih
  3.      slezéna  -e ž (ẹ̑) zastar. vranica: otekla slezena
  4.      slezénovčev  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na slezenovec: slezenovčev cvet / slezenovčev čaj
  5.      slezénovec  -vca m (ẹ̑) bot. divja ali okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti, Malva: slez in slezenovec / gozdni, ostrolistni slezenovec
  6.      slíčen  -čna -o prid.) zastar. podoben: kupila je dva slična šopka / sin je sličen očetu slíčno prisl.: precej slično se pišeta; sam.: tudi sam sem doživel nekaj sličnega
  7.      slikóven  in slíkoven -vna -o prid. (ọ̄; ) nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje; knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka ♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; elektr. slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; slikovna elektronka velika televizijska elektronka z zaslonom; fot. slikovni kot kot, ki ga zajame objektiv pri prenosu motiva na slikovno ravnino; slikovna ravnina ravnina, v kateri je slika predmeta jasno, razločno vidna; slikovna razdalja razdalja med optičnim središčem objektiva in slikovno ravnino; lingv. slikovni slovar slovar, v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; rad. slikovni oddajnik del televizijske oddajne naprave, ki posreduje slikovne signale; slikovni posnetek slika, zapisana na magnetni trak, ploščo; slikovni signal električna veličina, ki posreduje informacijo za prenos televizijske slike; zal. slikovna priloga priloga, ki obsega slike, risbe, zemljevide slikóvno in slíkovno prisl.: izraziti zvočno in slikovno; slikovno pomembne publikacije
  8.      slínjenje  -a s () glagolnik od sliniti: slinjenje ublaži srbenje / slinjenje zaljubljencev / hlinjenje in slinjenje
  9.      slíšen  -šna -o prid.) ki se da slišati: vidni in slišni znaki; krik je bil kljub veliki oddaljenosti še slišen; komaj slišne stopinje / v njegovem glasu je bila prikrita, vendar slišna jeza / vajino šepetanje je preveč slišno glasnofiz. slišna frekvenca frekvenca, ki jo normalno človeško uho zazna kot zvok slíšno prisl.: komaj slišno spregovoriti, vzdihniti
  10.      slíven  -vna -o prid. () redko slivov: slivni nasadi
  11.      sljúden  -dna -o prid. () nanašajoč se na sljudo: sljudne plasti / sljudna glina sljudnata glinapetr. sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik
  12.      slogóven  tudi slógoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̄) nanašajoč se na slog: slogovna analiza črtic; slogovna enotnost dela; razložiti slogovne značilnosti preteklih dob / vaje za slogovni pouk pri slovenskem jeziku slogóvno tudi slógovno prisl.: skočil je slogovno slabše kot prvič; pisatelj je slogovno zanimiv
  13.      slôjen  in slójen -jna -o prid. (ō; ọ̑) nanašajoč se na sloj: slojna debelina / slojna delitev prebivalcev ♦ geom. slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji; glavna slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji, ki so od projekcijske ravnine navzgor ali navzdol v enakih, določenih razdaljah
  14.      slonokoščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz slonovine: slonokoščeni okrasni glavnički ∙ knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja 2. po barvi podoben slonovini: slonokoščena polt
  15.      slonokoščenína  -e ž (í) knjiž. slonovina: izdelki iz slonokoščenine
  16.      slôpen  -pna -o prid. () nanašajoč se na slop: slopna širina ♦ arhit. slopne arkade; slopna bazilika bazilika, ki ima namesto stebrov slope
  17.      slovaropísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na slovaropisje: slovaropisna pravila / slovaropisna tradicija
  18.      slovénika  -nik s mn., daj. slovénikam, mest. slovénikah, or. slovénikami (ẹ́ ẹ̑, daj., mest., or. ẹ́) lit. dela v slovenskem jeziku in dela o slovenskem jeziku, književnosti: proučevati slovenika
  19.      sloveníst  -a m () strokovnjak za slovenistiko: sestanek slovenistov / seminar za profesorje sloveniste
  20.      slovenístičen  -čna -o (í) pridevnik od slovenistika: revija objavlja slovenistične in slavistične razprave
  21.      slovenístika  -e ž (í) veda o slovenskem jeziku in književnosti: slovenistika in germanistika / diplomirati iz slovenistike
  22.      slovenítelj  -a m () knjiž. prevajalec v slovenski jezik: prvi slovenitelj Goetheja
  23.      slovenítev  -tve ž () glagolnik od sloveniti: slovenitev znanega romana / primerjati slovenitve z izvirnikom
  24.      slovéniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. prevajati v slovenski jezik: sloveniti naravoslovne knjige / sloveniti nemški dopis 2. delati kaj slovensko: sloveniti besedni zaklad
  25.      slovenizácija  -e ž (á) glagolnik od slovenizirati: slovenizacija nemških kolonistov / slovenizacija šolstva je potekala počasi / slovenizacija krajevnih imen

   13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA