Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (13.251-13.275)


  1.      siróten  -tna -o prid. (ọ̄) star. siromašen: sirotni ljudje / sirotna hiša; sirotna obleka / sirotno življenje ● star. po smrti staršev so za sirotne otroke skrbeli sorodniki osirotele sirótno prisl.: živeti sirotno; imela je sirotno majhno balo ♪
  2.      sirotênje  -a s (é) glagolnik od siroteti: sirotenje družine ♪
  3.      sistemátičen  -čna -o prid., sistemátičnejši (á) ki poteka, je narejen po sistemu; urejen, načrten, premišljen: sistematičen izbor, opis; raziskovanje, zdravljenje je bilo sistematično / sistematična metoda; sistematično mišljenje / pri delu je zelo sistematičen; njegovo znanje ni sistematično ♦ fiz. sistematična napaka napaka zaradi nenatančnosti merilne priprave; jur. sistematična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po določenem sistemu sistemátično prisl.: sistematično delati; sistematično urejen ♪
  4.      sistémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sistem: sistemne značilnosti / sistemno reševanje vprašanj sistemsko ♪
  5.      sistóličen  -čna -o (ọ́) pridevnik od sistola: sistolični pritisk krvi ♪
  6.      síten  -tna -o prid. (í ȋ) 1. ki z majhnimi, vztrajnimi zahtevami povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: ta človek je zelo siten; otrok je siten, ker je lačen in zaspan; ne bodite tako sitni; sitne ženske / siten kupec / to je rekel s sitnim glasom / kot psovka kar pojdi, sitnost sitna // ekspr. nadležen: sitne muhe; siten kot muha, obad, osa 2. ekspr., v povedni rabi ki z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skuša priti do česa: siten moraš biti, pa dosežeš, kar želiš 3. star. neprijeten, zoprn: siten opravek; to je res zelo sitna stvar sítno prisl.: sitno se držati / v povedni rabi: sitno je o tem govoriti; s smiselnim osebkom v dajalniku sitno mu je bilo, ko so ga vsi gledali ♪
  7.      sitnárjenje  -a s (á) glagolnik od sitnariti: težko prenašati sitnarjenje / na sinovo sitnarjenje je končno kupil kolo ♪
  8.      sitnôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. siten: sitnobno govorjenje sitnôbno prisl.: kaj pa je to takega, je sitnobno odgovoril ♪
  9.      síven  -vna -o prid. (í ȋ) nar. 1. navadno v povedni rabi nadležen, nasilen (pri prošnji, zahtevi): ne bodite tako sivni, saj boste dobili 2. nasiten, redilen: sivna jed ♪
  10.      sivênje  -a s (é) glagolnik od siveti ali siviti: sivenje las / sivenje neba ♪
  11.      skadénca  -e ž (ẹ̑) fin. rok za plačilo obveznosti, zapadlost: trimesečna skadenca ♪
  12.      skakálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skakanje: skakalni gib / skakalne noge žuželk / skakalne sposobnosti / skakalna tekma; skakalna turneja / skakalni prt priprava iz močne tkanine, napete na okvir, za skakanje, akrobatske vaje; skakalni stolp; skakati s skakalne deske na glavo, noge; skakalna palica; skakalne smuči ♪
  13.      skaláren  -rna -o prid. (ȃ) mat., v zvezah: skalarni produkt določeni produkt dveh vektorjev; skalarna količina količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom ♪
  14.      skálen 1 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini ♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris skálno prisl.: bil je skalno trden, odločen ♪
  15.      skálen 2 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skala2: skalna razdelitev ♪
  16.      skánsen  -a m (ȃ) knjiž. muzej na prostem: posebna zanimivost mesta je skansen / skansen kmečkih poslopij ♪
  17.      skažênost  tudi skáženost tudi izkažênost tudi izkáženost -i ž (é; ȃ) lastnost, značilnost skaženega: telesna skaženost; skaženost čeljusti, obraza / prizadet je zaradi svoje skaženosti / moralna skaženost; skaženost značaja ♪
  18.      skedènj  -dnjà in skèdenj -dnja [kǝd] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame: ob hiši sta skedenj in hlev; delati v skednju; lesen, zidan skedenj / mlatiti na skednju ♪
  19.      skèdenjski  -a -o [kǝdǝn] prid. (ǝ̀) nanašajoč se na skedenj: skedenjska vrata / skedenjski ključ ♪
  20.      skednjén  -a -o [kǝd] prid. (ẹ̑) star. skedenjski: skednjena vrata ♪
  21.      skelênje  -a [kǝl in kel] s (é) glagolnik od skeleti: skelenje rane; skelenje od udarcev / čutila je skelenje v očeh ♪
  22.      skeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na skelet: skeletni deli praživali / skeletne plošče / skeletni sistem sistem s konstrukcijo iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč; skeletna konstrukcija konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč ♦ agr. skeletne veje ogrodne veje; skeletna tla plitva tla z mnogo kamenja; anat. skeletne mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; arheol. skeletni grob grob z okostjem; skeletni pokop pokop nesežganega mrliča ♪
  23.      sképljenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od skepiti se: skepljenje snovi ♪
  24.      sképtičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na skepso ali skepticizem: njegov pogled je skeptičen; skeptična misel / živeti v skeptični dobi / skeptičen človek; glede tega je bil skeptičen / skeptična smer v starogrški filozofiji sképtično prisl.: skeptično gledati na kaj ♪
  25.      skícen  -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na skico: skicna oblika / skicna knjiga ♪

   13.126 13.151 13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA