Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (13.076-13.100)



  1.      séniorski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od senior: mladinsko in seniorsko prvenstvo v plavanju
  2.      senják  -a m (á) nar. senik: spravljati seno v senjake
  3.      senjór  in sór -a in -ja [-njor] m (ọ̑) v španskem okolju gospod: senjori in senjore / kot nagovor prosim, senjor, vstopite; kot pristavek k imenu senjor Lopez
  4.      senjóra  in sóra -e [-njo-] ž (ọ̑) v španskem okolju gospa: tudi senjore so prišle na karneval / kot nagovor želite, senjora; kot pristavek k imenu senjora Dolores
  5.      senjoríta  in soríta -e [-njo-] ž () v španskem okolju gospodična: rad pogleduje za postavnimi senjoritami / kot nagovor senjorita, ali vas smem prositi za ples
  6.      senó  -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu ∙ ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešnoagr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum
  7.      senosèč  in senoséč -éča m ( ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno travnik, košenica: pokositi senoseč // čas košnje: bilo je v senoseču
  8.      senosèk  in senosék -éka m ( ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno kosec: senoseki so delali ves dan
  9.      sénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sena ž: senov čaj / senovi listi
  10.      senôžet  -éta mẹ́) nar. senožet ž: strm senožet
  11.      senôžet  in senožét -éti žẹ̑; ẹ̑) travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto: senožet je že pokošena; prisojna senožet
  12.      sénski  -a -o prid. (ẹ̄) nar. senen: senska kopica / senski voz
  13.      senténca  -e ž (ẹ̑) knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi
  14.      senténčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sentenco: sentenčno izražanje / sentenčna literatura
  15.      senténčnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost sentenčnega: sentenčnost njegove proze / besedilo vsebuje razsvetljensko sentenčnost
  16.      sentimènt  -ênta m ( é) knjiž. čustvo, občutje: pri tem pesniku prevladuje sentiment; patriotični, svetobolni sentiment / pristen pokrajinski, slovenski sentiment / govoriti o čem brez sentimenta brez sentimentalnostipsih. šibkejše, trajnejše čustveno stanje
  17.      sentimentálec  -lca m () knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec
  18.      sentimentálen  -lna -o prid. () pretirano čustven: sentimentalen človek; ne bodi sentimentalen; postati sentimentalen / govoriti s sentimentalnim glasom / sentimentalna pesem sentimentálno prisl.: sentimentalno govoriti; bil je sentimentalno romantičen
  19.      sentimentáliti  -im nedov.) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali
  20.      sentimentalízem  -zma m () 1. lit. evropska literarna smer sredi 18. stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev: predstavnik, začetnik sentimentalizma / meščanski sentimentalizem 2. redko sentimentalnost: govoriti o tem brez sentimentalizma
  21.      sentimentálka  -e ž () 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka
  22.      sentimentálnež  -a m () ekspr. sentimentalen človek: je čustven, ni pa sentimentalnež
  23.      sentimentálnost  -i ž () pretirana čustvenost: njegova sentimentalnost jih moti / govoriti brez sentimentalnosti / sentimentalnost romana / ekspr. takih sentimentalnosti niso poznali
  24.      senzácija  -e ž (á) 1. razburjenje, govorice v javnosti ob kakem dogodku: s svojim nastopom je povzročil, vzbudil senzacijo; velika senzacija // dogodek, ki povzroči razburjenje, govorice v javnosti: izstrelitev prvega satelita je bila senzacija za ves svet; njegov nastop je bila majhna, ekspr. prava, vznemirljiva senzacija; senzacij željna javnost / gledališka, literarna, športna senzacija; pripovedovati mestne senzacije 2. psih. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta; občutek: zaznavati svoje senzacije / slušna, vidna senzacija
  25.      senzácijski  tudi senzacíjski -a -o prid. (á; ) redko senzacionalen: senzacijska novica / ta tisk je zelo senzacijski senzacionalističen

   12.951 12.976 13.001 13.026 13.051 13.076 13.101 13.126 13.151 13.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA