Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (13.051-13.075)



  1.      sénčica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od senca: senčica drevesca / sedeti v hladni senčici / odgovoril mu je s senčico porogljivosti; pokazal ni niti senčice strahu ∙ ekspr. niti za senčico se ni oddaljil od svojega načrta prav nič
  2.      senčílo  -a s (í) 1. priprava za varovanje pred močno (sončno) svetlobo: odstraniti senčilo z grede; arhitekt je predvidel tudi senčila / mož z zelenim senčilom nad očmi / svetilka s senčilom s senčnikom 2. ličilo za veke: uporabljati senčilo; modro, srebrno senčilo
  3.      senčína  in sénčina -e ž (í; ẹ̑) knjiž. senčen kraj, prostor: oddahniti si v prijetni senčini
  4.      sénčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročati, delati, da je kaj v senci: senčiti gredo; mlade rastline je potrebno senčiti 2. knjiž. dajati, delati senco: visoki kostanji senčijo dvorišče / velika ruta ji je senčila obraz zasenčevala; senčiti si oči z dlanjo; pren. noben sum ni senčil te podobe // zastirati, zakrivati: težke zavese senčijo okno / senčiti luč 3. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta: senčiti neosvetljene ploskve; senčiti z barvami, s svinčnikom 4. v zvezi z oči, veke nanašati ličilo: senčiti veke s pastelnimi barvami; oči si močno senči ● knjiž. skrbi ji senčijo obraz so opazne, vidne sénčiti se ekspr. biti, nahajati se v senci: nikogar ni, da bi se senčil pod lipo / onkraj ceste se je senčilo strmo pobočje
  5.      sénčka  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od senca: ležati v senčki
  6.      sénčnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki daje, dela senco: hlad senčnatih drevoredov; miza pod senčnato lipo // ki ima razmeroma veliko sence: te rastline uspevajo v senčnatih krajih; dolina, pot je senčnata
  7.      sénčnica  -e ž (ẹ̑) manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu: sedeti v senčnici; senčnica, prerasla z bršljanom ◊ bot. dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Maianthemum bifolium
  8.      sènčnica  -e [sǝn] ž (ǝ̏) anat. parna kost med ličnico, temenico in zatilnico: poškodovati si senčnico
  9.      sénčnik  -a m (ẹ̑) 1. priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo: zamenjati senčnik; kovinski, steklen senčnik; svetilka brez senčnika 2. priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem: razpeti, zapreti senčnik; sedeti pod pisanim platnenim senčnikom / senčniki izložbenih oken 3. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči; ščitek: kapa z usnjenim senčnikom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: oči mu je zastiral zelen senčnik
  10.      senčnína  -e ž () knjiž., redko senčen kraj, prostor: za hišo je bila hladna senčnina
  11.      sénčnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost senčnega: senčnost poti
  12.      séndvič  -a m (ẹ̑) rezini kruha, navadno namazani, med katerima so mesni izdelki, sir: jesti sendvič; naročiti pet sendvičev; neskl. pril.: grad. sendvič plošča gradbeni element iz več različnih plasti, ki toplotno, zvočno izolira; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče
  13.      séne  sén ž mn. (ẹ́ ẹ̑) star. preležanina: bolniku so se naredile sene; sene na hrbtu
  14.      senèc  -ncà in sènec -nca [sǝn] m (ǝ̏ ; ǝ̄) star. sence: lasje ji ležijo v neredu okrog čela in sencev
  15.      sénegalski  in senegálski -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na Senegal: senegalski prebivalci ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
  16.      senén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na senó: senena bilka; senena kopica / zavretek iz senenega drobirja / seneni voz; senene grablje, vile ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah
  17.      senešál  -a m () v Franciji a) do 12. stoletja visok dvorni uradnik, dvorni upravitelj: postal je senešal b) do francoske revolucije upravnik sodnega okraja
  18.      seníca  -e ž (í) nar. senik: senica je že prazna
  19.      seník  -a m (í) prostor, stavba za shranjevanje sena: seniki so bili polni; prespati na seniku
  20.      senílen  -lna -o prid. () 1. starosten: ugotavljati zgodnje senilne pojave; senilna obolenja / moški s senilnim obrazom starikavimmed. senilni marazem; senilna demenca 2. slabš. starčevski, starčevsko otročji: senilni starci; postati senilen / poslušati senilne zgodbe
  21.      senílnež  -a m () slabš. starčevski, starčevsko otročji človek: prišel je neki senilnež
  22.      senílnost  -i ž () starostna oslabelost: težko prenaša svojo senilnost; izraziti znaki senilnosti
  23.      sénior  -ja m (ẹ̑) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star navadno nad osemnajst let: tekmovanje seniorjev in juniorjev 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu starejši: iščem Janeza Novaka seniorja [sen.] ◊ rel. predstojnik seniorata
  24.      seniorát  -a m () jur., nekdaj pravica najstarejšega rodbinskega člana do fidejkomisa: po senioratu mu je pripadlo vse imetje ◊ rel. upravna enota evangeličanske cerkve, ki obsega več župnij
  25.      séniorka  -e ž (ẹ̑) šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara navadno nad osemnajst let: juniorke in seniorke

   12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 13.051 13.076 13.101 13.126 13.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA