Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (12.926-12.950)


  1.      scenárij  -a m (á) dramsko besedilo z opisi dogajanja in dialogi za snemanje dramskih del in oddaj na filmski, magnetoskopski trak: napisati, popraviti scenarij; scenarij po znanem romanu / filmski scenarij ♪
  2.      scenárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na scenarij: nedognanost scenarijske zamisli / režijski in scenarijski postopki ♪
  3.      scenaríst  -a m (ȋ) kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec ♪
  4.      scenarístka  -e ž (ȋ) ženska, ki (na)piše scenarij: scenaristka je scenarij večkrat predelala ♪
  5.      sceneríja  -e ž (ȋ) celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov ♪
  6.      scéničen  -čna -o prid. (ẹ́) scenski: izvirnost v scenični tehniki / scenični učinki / scenična pripoved ♪
  7.      scenográf  -a m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo: bil je dober scenograf; kostumograf in scenograf / filmski, gledališki scenograf ♪
  8.      scenografíja  -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: posvetiti se scenografiji / oddelek za kostumografijo in scenografijo // likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: scenografijo je pripravil znani slikar; scenografija te igre je realistična / gledališka scenografija / balet v scenografiji domačega scenografa ♪
  9.      scenográfka  -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s scenografijo: scenografka in kostumografka ♪
  10.      scenográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na scenografe ali scenografijo: scenografska in kostumografska oprema / scenografsko delo ♪
  11.      scénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scena ♦ gled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu ♪
  12.      scésten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko cesten: scestni prah / scestno poznanstvo ♪
  13.      schópenhauerski  -a -o [šo-ave-] prid. (ọ̑) tak kot pri Schopenhauerju: schopenhauersko dojemanje sveta ♪
  14.      science fiction  science fictiona [sájǝnsfíkšǝn] m, tudi neskl. (ȃ-ȋ) knjiž. literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti; znanstvena fantastika: pisec science fictiona / science fiction v filmu; neskl. pril.: science fiction roman ♪
  15.      scientíst  -a m (ȋ) pristaš scientizma ♪
  16.      scientístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na scientizem: scientistične ideje, težnje / scientistično in objektivistično pojmovanje družbe scientístično prisl.: scientistično usmerjen filozof ♪
  17.      scientízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, da se do globljega spoznanja pride samo z razumom, znanstvenimi metodami: pozitivizem in scientizem ♪
  18.      sčenčati  gl. izčenčati ♪
  19.      sebeljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. samoljuben: nečimrni in sebeljubni ljudje ♪
  20.      sebénjek  -jka m (ẹ̑) nar. gostač: reven sebenjek; berači in sebenjki ♪
  21.      sebíčen  -čna -o prid., sebíčnejši (ȋ) ki upošteva samo svoje koristi: sebičen človek; bila je sebična in razvajena / njegovi nameni so sebični; sebične misli; sebično ravnanje sebíčno prisl.: sebično vzgojeni otroci ♪
  22.      secesionístičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na secesionizem: secesionistični predsednik / secesionistične težnje 2. um. secesijski: secesionistična ornamentika ♪
  23.      secíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na seciranje: secirni nož / secirna dvorana; truplo je ležalo na secirni mizi ♪
  24.      séčen 1 -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na seč, tekočino: sečne snovi / sečni mehur; sečni organi organi, ki izločajo in odvajajo seč ♦ anat. sečna cev sečnica; sečno izvodilo; kem. sečna kislina organska kislina, ki se izloča iz organizma s sečem ♪
  25.      séčen 2 -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na sečnjo: sečni odpadki / sečno dovoljenje ♦ gozd. sečni prirastek prirastek drevesa, sestoja do sečnje; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo ♪

   12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA