Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (12.826-12.850)



  1.      samomorílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na samomor: premagati samomorilne misli / samomorilni poskus / to je samomorilna politika ∙ ekspr. ta samomorilni dolgčas nedeljskih popoldnevov zelo velik; ekspr. to, kar počneš, je samomorilno zelo nevarno
  2.      sámomúčenje  -a s (-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje
  3.      sámomučílen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na samomučenje: njegova samomučilna narava / samomučilno dejanje
  4.      sámonakladálen  -lna -o prid. (-) teh. ki v nasprotju z napravami svoje vrste naklada sam: preurediti nakladalno napravo v samonakladalno
  5.      sámonamèn  -éna m (- -ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved
  6.      sámonôsen  -sna -o prid. (-ō) v zvezah: arhit. samonosne stopnice stopnice, pritrjene, vpete samo na eni strani; avt. to vozilo ima samonosno karoserijo karoserijo s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije
  7.      sámonosílen  -lna -o prid. (-) teh. ki ne potrebuje dodatnih nosilnih elementov, opor: samonosilna konstrukcija / samonosilna stena ♦ elektr. samonosilni nadzemni kabel nadzemni kabel, ki je dovolj močen, da lahko visi med razmeroma oddaljenimi oporišči
  8.      samooblásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž. ki ima neomejeno, samovoljno oblast: bil je svetovalec samooblastnega ruskega carja // oblasten, samovoljen: ima samooblastnega moža / direktorjevo samooblastno ravnanje samooblástno prisl.: samooblastno se je vmešaval v državne posle
  9.      sámoobrámben  -bna -o prid. (-) nanašajoč se na samoobrambo: samoobrambno sredstvo / samoobrambni nagon / samoobrambne pravice
  10.      sámoobsében  tudi sámoobsêben -bna -o prid. (-ẹ̑; -ē) knjiž., redko očiten, nedvomen: samoobsebna resnica
  11.      sámoocenjevánje  -a s (-) knjiž. ocenjevanje samega sebe: samoocenjevanje in samokontrola
  12.      sámoočíščenje  -a s (-) knjiž. očiščenje samega sebe: hrepeneti po samoočiščenju / moralno samoočiščenje
  13.      sámoodsében  tudi sámoodsêben -bna -o prid. (-ẹ̑; -ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: samoodsebno gibanje ♦ med. samoodsebni splav spontani splav sámoodsébno tudi sámoodsêbno prisl.: bolnik je samoodsebno ozdravel
  14.      sámoodtujênost  in sámoodtújenost -i ž (-é; -) knjiž. odtujenost samemu sebi, svojemu bistvu: občutek samoodtujenosti; to je bilo vzrok za samoodtujenost / samoodtujenost človeka v takratni družbi
  15.      sámoohranítven  -a -o prid. (-) nanašajoč se na samoohranitev: samoohranitvena previdnost / streljanje je v njih zdramilo samoohranitveni nagon
  16.      sámooplóden  -dna -o prid. (-ọ̄) agr. ki se oplodi sam: samooplodna rastlina, sadna vrsta
  17.      sámoosvéščenost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. osveščenost (samega sebe): manjka jim samoosveščenosti
  18.      samopášen  -šna -o prid. (ā) knjiž. 1. oblasten, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje // objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke 2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene samopášno prisl.: samopašno ravnati
  19.      sámopomóčen  -čna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na samopomoč: samopomočno društvo ♦ jur. samopomočna prodaja prodaja hitro pokvarljivega blaga, če je upravičenec za prevzem v zamudi
  20.      sámoposében  tudi sámoposêben -bna -o prid. (-ẹ̑; -ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: ti gibi so naravni, samoposebni ∙ knjiž. samoposeben namen očiten, nedvomen
  21.      sámopostréžen  -žna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na samopostrežbo: način prodaje je samopostrežen; samopostrežen in samoizbiren / samopostrežni pult; samopostrežne košarice košarice, ki se uporabljajo v samopostrežnih trgovinah; samopostrežna restavracija, trgovina; sam.: pog. to je kupila v samopostrežni v samopostrežni trgovini
  22.      sámopozáben  -bna -o prid. (-á) knjiž. ki povzroči, da človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: samopozabna sproščenost, zavzetost nad lepoto ∙ knjiž. samopozabna materina ljubezen zelo velika, nesebična sámopozábno prisl.: biti samopozabno zamaknjen v delo
  23.      sámopozabljênje  -a s (-é) knjiž. stanje, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: doseči samopozabljenje; biti željen samopozabljenja ∙ knjiž. ljubezen do samopozabljenja zelo velika, nesebična
  24.      sámoprecenjevánje  -a s (-) knjiž. precenjevanje samega sebe: veliko je samoprecenjevanja namesto trezne samopresoje
  25.      samopríden  -dna -o prid.) star. sebičen, egoističen: samopriden človek / to je naredil iz samopridnih nagibov; njegova ljubezen je bila samopridna; samopridno ravnanje staršev

   12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA