Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (12.651-12.675)
- rodovíten -tna -o prid., rodovítnejši (ȋ) 1. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin: rodovitna prst v gredi; rodovitna zemlja / rodovitno polje ♦ agr. rodovitna prst prst s humusom in živimi organizmi 2. ki dobro obrodi: rodovitne sorte pšenice; zelo rodovitno drevo / ekspr. rodovitno leto leto, v katerem vse dobro obrodi 3. sposoben imeti veliko potomcev: rodovitna matica; rodovitna ženska / ekspr. rodoviten zakon ● redko rodoviten pisatelj plodovit; star. rodovitne in jalove samice plodne; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh ♪
- rogljíčenje -a s (ȋ) glagolnik od rogljičiti: stroj za rogljičenje / rogljičenje delov predala ♪
- rogobóren -rna -o prid. (ọ̄) zastar. bojevit, napadalen: rogoboren človek / rogoboren spis ♪
- rogonôsen -sna -o prid. (ó ō) ekspr. prevaran: rogonosen mož ♪
- rogovíljenje -a s (ȋ) glagolnik od rogoviliti: rogoviljenje z rokami / poslušati rogoviljenje strank po stopnišču / rogoviljenje mladine po vasi; vpitje in rogoviljenje / odgovoriti na rogoviljenje študentov ♪
- rogózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rogoz: rogozna slama / rogozna streha nad parkiriščem ♪
- rohnênje -a s (é) glagolnik od rohneti: očetovo rohnenje nad sinom / rohnenje motorjev ♪
- rojalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na rojaliste ali rojalizem: rojalistični nasprotniki francoske revolucije / rojalistična miselnost ♪
- rójen tudi rôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na roj: rojno brenčanje / rojne čebele roječe ● zastar. razvili so rojno vrsto strelsko črto ♪
- rojênček -čka m (é) knjiž. novorojenček: razvoj rojenčkov v prvem tednu ♪
- rojênec -nca m (é) knjiž. novorojenček: pokazati rojenca materi / to je njen zadnji rojenec otrok ♪
- rojeníca -e ž (í) nav. mn., mitol. vsako od treh bajeslovnih bitij, ki otroku ob rojstvu napovedujejo usodo: ob njegovi postelji so stale rojenice; rojenice in sojenice ♪
- rojênje -a s (é) zastar. roditev, rojstvo: rojenje otroka / petdesetletnica rojenja ♪
- rojênje stil. rójenje -a s (é; ọ́) glagolnik od rojiti: preprečiti rojenje; rojenje čebel; čas rojenja ♪
- rojílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rojenje (čebel): rojilna doba / rojilni nagon pri čebelah ♪
- rôjsten -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na rojstvo: navesti rojstni datum / rojstni dan; rojstni kraj; poljud. rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige; rojstni podatki dan, mesec, leto, kraj rojstva; rojstna hiša hiša, v kateri se kdo rodi in živi kot otrok; rojstna matična knjiga matična knjiga s podatki o rojstvu prebivalcev; izpisek iz rojstne matične knjige dokument s podatki o rojstvu kake osebe; (rojstno) ime ime, ki se da komu ob rojstvu ● zastar. tega človek še rojstni materi ne pove lastni ♪
- rôjstven -a -o prid. (ō) zastar. rojsten: rojstveni dan; rojstvena hiša / zapustiti rojstveno vas domačo ♪
- rokáden -dna -o prid. (ȃ) šah., v zvezah: rokadni napad napad na rokadno pozicijo; rokadna pozicija pozicija kralja in trdnjave po rokadi ♪
- rokáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rokav: rokavna dolžina / rokavni izrez ali rokavna odprtina z izrezanjem nastala odprtina za roko pri oblačilu ♦ obrt. rokavna obla ali rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez ♪
- rokométen -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rokometaše ali rokomet: rokometni klub / rokometna tekma / rokometna žoga; rokometno igrišče ♪
- rokopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rokopis: uporabljati tiskano in rokopisno gradivo / rokopisne knjige; rokopisno slovstvo / srednjeveške rokopisne delavnice / rokopisni oddelek knjižnice oddelek knjižnice, kjer se hranijo rokopisni spomeniki, rokopisi in pisma pomembnih oseb ∙ knjiž. knjiga ima avtorjevo rokopisno posvetilo lastnoročno ♪
- rokóven -vna -o (ọ̄) pridevnik od rok: rokovne določbe ♪
- roléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na roleto: roletne deščice / roletna omara rolo omara ♪
- románčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na romanco: romančna snov / romančne in baladne pesmi ♪
- romanésken -kna -o prid. (ẹ̑) lit. nanašajoč se na roman: moderno pojmovanje romaneskne tehnike / romaneskni elementi v Pregljevi povesti / liki v drami se razlikujejo od svoje romaneskne podobe romanéskno prisl.: romaneskno oblikovana snov ♪
12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751