Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (12.551-12.575)



  1.      resníčnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na resničnost: resničnostna problematika / zgodba ni resnična, je pa resničnostna resníčnostno prisl.: resničnostno učinkujoče osebe v romanu
  2.      resnôben  -bna -o prid., resnôbnejši (ó ō) knjiž. resen: postal je preveč resnoben / resnoben obraz / resnobno vedenje / knjiga ima precej resnobno vsebino / resnobni opravki resnôbno prisl.: resnobno se nasmehniti; resnobno premišljati
  3.      resolúten  -tna -o prid. () knjiž. odločen, samozavesten: biti resoluten; resolutna ženska resolútno prisl.: resolutno odgovoriti
  4.      resonánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na resonanco: resonančna frekvenca; resonančno nihanje / resonančne lastnosti glasbila / resonančni prostor zvočila; resonančni trup trup pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih, ki ojačuje zvok; resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalihles. resonančni les les z ravnimi, gostimi letnicami, ki ojačuje zvok
  5.      resóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na resor: resorni minister / resorna sestava republiškega izvršnega sveta
  6.      respiratóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. dihalen: respiratorni organi / respiratorni aparat
  7.      respondènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) knjiž. izpraševanec, anketiranec: anketirali so več sto respondentov; odgovori respondentov
  8.      restriktíven  -vna -o prid. () knjiž. omejitven, omejevalen: restriktivni ukrepi v uvozu / restriktivna kreditna politika ◊ jur. restriktivna razlaga predpisa, zakona razlaga, ki daje predpisu, zakonu ožji pomen
  9.      réšen  -šna -o prid. (ẹ́) star. rešilen: najti rešni izhod / rešna misel
  10.      réšenec  -nca m (ẹ́) kdor je rešen: rešenec se je prebudil iz nezavesti; rešenec s potopljene ladje
  11.      rešeníca  -e ž (í) star. rešiteljica: razglasil jo je za svojo rešenico / smrt rešenica
  12.      rešeník  -a m (í) star. rešitelj: zahvalil se je svojemu rešeniku
  13.      réšenje  tudi rešênje -a s (ẹ́; é) glagolnik od rešiti: rešenje iz ječe / rešenje problemov ♦ rel. rešênje sveta odrešenje
  14.      réšenka  -e ž (ẹ́) ženska oblika od rešenec: rešenko so odpeljali v bolnišnico
  15.      reševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na reševanje: reševalna akcija / reševalna ekipa; reševalna služba v rudniku / reševalna oprema / reševalni avtomobil rešilni avtomobil; reševalni prt cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij; reševalna postaja; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorahalp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene
  16.      rešílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na rešitev: rešilni izhod; skok iz goreče hiše je bil za otroka rešilen / obšla ga je rešilna misel / rešilni avtomobil avtomobil za prevoz ponesrečenca, bolnika; rešilni jopič jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodoknjiž. pričakoval je rešilno besedo odrešilno; ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitevnavt. rešilni obroč, pas priprava za reševanje v morju, reki; sam.: pog. odpeljali so ga z rešilnim z rešilnim avtomobilom
  17.      reténcija  -e ž (ẹ́) jur. pridržanje, zadržanje tuje stvari zaradi zavarovanja stroškov ali odškodnine: retencija dolžnikovih stvari ◊ fin. retencija pravica do plačevanja v tujino, določena na podlagi z izvozom ustvarjenih deviz; med. retencija urina zastoj, zastajanje urina; psih. retencija ohranjanje predstav, misli, podatkov v zavesti, spominu, pomnjenje
  18.      retencíjski  tudi reténcijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na retencijo: retencijska pravica ◊ fin. retencijska kvota del z izvozom ustvarjenih deviz, namenjen za plačevanje v tujino
  19.      retóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na retoriko: retorična pravila / retorični slog / retorično pretiravanje / to ni retorična izjava, ampak naša resnična želja ♦ lit. retorične figure; retorično vprašanje vprašanje, na katero se odgovor ne pričakuje retórično prisl.: retorično pretiravati
  20.      retórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na retorto: retortno segrevanje ♦ metal. retortni grafit grafit, ki se izloči v retortnih pečeh pri suhi destilaciji premoga; retortna peč peč z retorto
  21.      retroaktíven  -vna -o prid. () knjiž. ki učinkuje, deluje nazaj: predpis je retroaktiven; retroaktivna moč določbe / retroaktivno delovanje dohodkov na oblikovanje cen
  22.      retrográden  -dna -o prid. () knjiž. 1. ki je usmerjen nazaj, proti izhodišču, povraten: retrogradno gibanje / retrogradno prikazovanje dogodkov / retrogradna smer ♦ astr. retrogradno gibanje planetov navidezno gibanje planetov glede na zvezdno nebo od vzhoda proti zahodu; lingv. retrogradni slovar odzadnji slovar; med. retrogradna amnezija amnezija, ki se nanaša na dogodke pred poškodbo možganov, boleznijo 2. nazadnjaški, konservativen: retrogradna miselnost / retrogradno stališče
  23.      retrospektíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na retrospektivo: retrospektivno presojanje življenja / retrospektivna tehnika drame, romana / prirediti retrospektivno razstavo
  24.      revánšen  -šna -o prid. () 1. nanašajoč se na revanšo: revanšni ukrepi / revanšna igra, tekma 2. knjiž. revanšističen: revanšno gibanje
  25.      revanšístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na revanšiste ali revanšizem: revanšistične zahteve / revanšistična politika

   12.426 12.451 12.476 12.501 12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA