Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (12.351-12.375)


  1.      recidíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. jur. ki je že bil obsojen, pa stori novo kaznivo dejanje: recidivni delinkvent 2. med. ki se ponovi, ponavlja pri istem bolniku, ponavljajoč se: recidivne razjedenine ♪
  2.      recipiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. poslušalec, gledalec, ki mu je namenjeno sporočilo; sprejemalec, sprejemnik: vpliv radijskih reklam na recipiente ♪
  3.      recipróčen  -čna -o prid. (ọ̑) povezan s čim enakim, ustreznim kot povračilom; vzajemen, obojestranski: recipročna korist, usluga / recipročen dogovor, sporazum // medsebojno povezan, odvisen: recipročen vpliv; sposobnost in veselje do učenja sta recipročna ◊ jur. recipročno načelo načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom; mat. recipročna vrednost ulomka obratna vrednost ulomka; recipročni števili števili, katerih produkt je enak ena recipróčno prisl.: recipročno pospeševati turizem ♪
  4.      recitatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na recitativ: recitativna pesem / recitativno petje recitatívno prisl.: peti recitativno ♪
  5.      réčen 1 -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na reko: rečni tok; rečna struga / rečni pesek; rečna usedlina; rečna voda / rečni in morski ribolov; rečna ladja; rečno pristanišče / rečne ptice, želve ♦ geogr. rečni otok; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom; rečna erozija; rečno omrežje ali rečni sistem reka z vsemi pritoki; zool. rečni ostriž; rečni piškur ♪
  6.      réčen 2 -čna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko stvaren, materialen: rečni in duhovni svet ♪
  7.      rečeníca  -e ž (í) knjiž. 1. reklo, fraza: v slovarjih so razložene besede in rečenice; stare rečenice / ljudske rečenice / spet se je potrdila stara rečenica, da nesreča nikoli ne počiva star pregovor 2. fraza, puhlica: rekel jim je nekaj prijaznih rečenic; časopisne, ekspr. oguljene, prazne rečenice / vljudnostne rečenice ♪
  8.      redárstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redarstvo: redarstvena služba / osumljence je zasliševal redarstveni uradnik ♪
  9.      rédčenje  -a s (ẹ́) glagolnik od redčiti: redčenje beleža / redčenje sadik / redčenje gozda / ekspr. redčenje avtobusov manjšanje števila avtobusov na določeni liniji ♦ gozd. izbiralno, odbiralno redčenje; nizko pri katerem se seka zlasti nižje drevje, visoko redčenje pri katerem se seka zlasti višje drevje ♪
  10.      réden  -dna -o prid., rédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se ujema, je v skladu s predpisi, načrti in je določen vnaprej: redne in dodatne delovne obveznosti; reden in izreden / redni delovni čas z zakonom določen polni delovni čas; redni letni dopust / poskusil bom urediti stvar najprej po redni poti // ki se ujema, je v skladu s predpisi, pravili in se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: jutri imamo redni letni zbor / redne letalske, prometne zveze / redni in posebni vlaki / redna izdaja, knjižna zbirka 2. ki ima s splošno veljavnimi predpisi, pravili določen status, pravni položaj: redni član društva; redni študent / redni član akademije akademik najvišje stopnje; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje 3. ki je tak, kot se pričakuje, mora biti: veter je močno oviral reden potek tekmovanja 4. ki se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: redni dnevni sprehod; redna radijska oddaja; redno čiščenje zob; sprva slučajna srečanja so postajala vse bolj redna // ki se ponavlja brez izostankov, preskokov: zahtevati redno dostavo časopisa; reden in nereden 5. ki dela kaj v enakomerno se ponavljajočih, sorazmerno kratkih časovnih obdobjih: redni bralci knjig; on je v tej hiši reden gost 6. ki ima, kaže smisel za red: redni učenci; reden in nereden / redno življenje 7. stalno organiziran in označen po zahtevah mednarodnega prava: v boju proti upornikom so sodelovale tudi redne čete; priznati partizane kot redno vojsko / redni diplomatski odnosi diplomatski odnosi, ki jih vzdržujejo stalne diplomatske misije ◊ jur. sprejeti zakon po rednem postopku po postopku v več stopnjah, določenih z zakonom; redna likvidacija likvidacija, ko delovna organizacija ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti; redna sodišča sodišča, ki odločajo predvsem v civilnih in kazenskih zadevah; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; min. redni žarek žarek, ki ima v kristalu v vseh smereh isto hitrost; šol. redni izpitni rok; šport. v rednem času se je tekma končala neodločeno rédno prisl.: revija izhaja redno; ta bolezen se redno konča s smrtjo; ekspr. redno odhaja na počitnice v hribe; po kosilu redno pijejo kavo; redno ali izredno študirati ∙ zastar. niti redno se ni poslovil, tako se mu je mudilo primerno, kot zahteva vljudnost; redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom; zastar. redno zasajene trte v urejenih, ravnih vrstah ♪
  11.      redeník  -a m (í) žarg., voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik: mitraljezec z redenikom čez prsi ♪
  12.      redílen  -lna -o prid., redílnejši (ȋ) 1. ki redi, debeli: redilna hrana; ta jed je preveč redilna 2. zastar. hranljiv: redilne snovi v sadju; mleko je zelo redilno ♪
  13.      redkobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki nerad govori, pripoveduje: redkobeseden človek; postal je redkobeseden ♪
  14.      redkocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima redke cvete: redkocvetni mandljevci ♦ bot. redkocvetna spominčica spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora ♪
  15.      rédkosten  -tna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko redek: pohištvo iz dragocenega in redkostnega lesa ♪
  16.      rêdkvičen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na redkvico: redkvično seme / redkvična solata ♪
  17.      redoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi red: redoljuben človek; bodi redoljuben ♪
  18.      redoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev ♪
  19.      redóven 1 -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na samostanski, verski red: redovni predstojnik, sobrat / redovna obleka ♪
  20.      redóven 2 -vna -o prid. (ọ̄) zastar. reden, pravilen: redoven razvoj ♪
  21.      redóven  in rédoven -vna -o prid. (ọ̑; ẹ̑) šport., v zvezi redovne vaje vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje ♪
  22.      reducènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kem. element ali spojina, ki oddaja elektrone drugemu elementu ali spojini: vodik, natrij, ogljikov oksid in drugi reducenti ♦ metal. snov, ki odvzema kisik kovinskim oksidom ♪
  23.      reducíren  -rna -o prid. (ȋ) 1. teh. s katerim se kaj reducira: reducirna naprava / reducirni ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare 2. knjiž. redukcijski: reducirna atmosfera / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z reducirnim praženjem ♪
  24.      reduktibílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se da speljati na nižjo logično ravnino: to pravilo je reduktibilno ♪
  25.      reduktíven  -vna -o prid. (ȋ) kem. ki oddaja elektrone: reduktivni plini; ta atmosfera je reduktivna; reduktiven in oksidativen // metal. nanašajoč se na odvzemanje kisika kovinskim oksidom: reduktivne snovi / reduktivno taljenje ◊ teh. reduktivni plamen redukcijski plamen ♪

   12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA