Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (12.201-12.225)



  1.      razpóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpiranje: razporni klin, vložek ◊ fot. razporni zaklop zaklop na razporek
  2.      razporóčen  -čna -o prid. (ọ̑) star. razvezen, ločitven: razporočna obravnava
  3.      razporočênec  -nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev
  4.      razporočênka  -e ž (é) star. razvezanka, ločenka: razporočenka je ostala sama z otrokom
  5.      razposajèn  -êna -o prid. ( é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen // ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje razposajêno prisl.: razposajeno se smejati; prim. razposaditi
  6.      razposajênček  -čka m (é) ljubk. manjšalnica od razposajenec: pravi razposajenček je
  7.      razposajênec  -nca m (é) ekspr. razposajen človek, zlasti otrok: opomniti razposajenca; fant je pravi razposajenec
  8.      razposajênka  -e ž (é) ženska oblika od razposajenec: to dekle je prava razposajenka
  9.      razposajênost  -i ž (é) lastnost razposajenega človeka: skrbi ga fantova razposajenost; mladostna razposajenost / storiti kaj iz razposajenosti / počenjati razposajenosti razposajena dejanja
  10.      razpostávljenost  -i ž () stanje razpostavljenega: razpostavljenost predmetov v prostoru
  11.      razpošiljálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razpošiljanje: razpošiljalni oddelek ♦ čeb. razpošiljalna matičnica
  12.      razpóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpotje: razpoten kraj / razpotna vloga dežele
  13.      razpoznáven  -vna -o prid. (á ā) 1. ki se da razpoznati: lahko razpoznavni portreti; predmet na sliki je težko razpoznaven / obrisi gor so bili komaj razpoznavni 2. s katerim se razpoznava: razpoznavni postopek / razpoznavni znak; razpoznavno geslo ◊ med. razpoznavno cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi
  14.      razpraševálen  -lna -o prid. () teh. s katerim se odstranjuje prah: razpraševalna naprava
  15.      razpráven 1 -vna -o prid. () nanašajoč se na razpravo: razpravna tehnika / razpravni zapisnik / določiti razpravni dan / razpravna dvorana
  16.      razpráven 2 -vna -o prid. (á) nanašajoč se na razpravljanje: razpravni jezik na kongresu je bila tudi ruščina
  17.      razpredélničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razpredelnico: razpredelnična ureditev podatkov / razpredelnični del razprave
  18.      razprédenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razpredenega: razpredenost žičnih ovir / ekspr. razpredenost trgovske mreže po državi
  19.      razpredmétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razpredmetiti: razpredmetenje stvarnosti
  20.      razprostránjen  -a -o prid. (ā) 1. ki je, se nahaja na razmeroma veliki površini: razprostranjeno mesto / kmetijsko posestvo je razprostranjeno po vsej dolini 2. knjiž. razširjen: po vseh celinah razprostranjena živalska vrsta / to mnenje je precej razprostranjeno
  21.      razprostránjenost  -i ž (ā) 1. lastnost, značilnost razprostranjenega: razprostranjenost obdelovalnih površin / razprostranjenost po površini 2. knjiž. razširjenost: razprostranjenost posameznih živalskih vrst / razprostranjenost idej, misli
  22.      razpršênost  -i ž (é) stanje razpršenega: razpršenost snovi v drugi snovi / razpršenost prebivalstva po številnih krajih
  23.      razprševálen  -lna -o prid. () namenjen za razprševanje: razprševalna priprava
  24.      razpršílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razpršitev ali razprševanje: razpršilna priprava / razpršilno sredstvo ♦ fiz. razpršilne leče leče, ki so ob robu debelejše kot na sredini; teh. razpršilna komora
  25.      razpuščênec  -nca m (é) ekspr. kdor se ne drži določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: razuzdanci in razpuščenci

   12.076 12.101 12.126 12.151 12.176 12.201 12.226 12.251 12.276 12.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA