Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (12.201-12.225) 
- razpóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpiranje: razporni klin, vložek ◊ fot. razporni zaklop zaklop na razporek ♪
- razporóčen -čna -o prid. (ọ̑) star. razvezen, ločitven: razporočna obravnava ♪
- razporočênec -nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev ♪
- razporočênka -e ž (é) star. razvezanka, ločenka: razporočenka je ostala sama z otrokom ♪
- razposajèn -êna -o prid. (ȅ é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen // ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje razposajêno prisl.: razposajeno se smejati; prim. razposaditi ♪
- razposajênček -čka m (é) ljubk. manjšalnica od razposajenec: pravi razposajenček je ♪
- razposajênec -nca m (é) ekspr. razposajen človek, zlasti otrok: opomniti razposajenca; fant je pravi razposajenec ♪
- razposajênka -e ž (é) ženska oblika od razposajenec: to dekle je prava razposajenka ♪
- razposajênost -i ž (é) lastnost razposajenega človeka: skrbi ga fantova razposajenost; mladostna razposajenost / storiti kaj iz razposajenosti / počenjati razposajenosti razposajena dejanja ♪
- razpostávljenost -i ž (ȃ) stanje razpostavljenega: razpostavljenost predmetov v prostoru ♪
- razpošiljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpošiljanje: razpošiljalni oddelek ♦ čeb. razpošiljalna matičnica ♪
- razpóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpotje: razpoten kraj / razpotna vloga dežele ♪
- razpoznáven -vna -o prid. (á ā) 1. ki se da razpoznati: lahko razpoznavni portreti; predmet na sliki je težko razpoznaven / obrisi gor so bili komaj razpoznavni 2. s katerim se razpoznava: razpoznavni postopek / razpoznavni znak; razpoznavno geslo ◊ med. razpoznavno cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi ♪
- razpraševálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: razpraševalna naprava ♪
- razpráven 1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpravo: razpravna tehnika / razpravni zapisnik / določiti razpravni dan / razpravna dvorana ♪
- razpráven 2 -vna -o prid. (á) nanašajoč se na razpravljanje: razpravni jezik na kongresu je bila tudi ruščina ♪
- razpredélničen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razpredelnico: razpredelnična ureditev podatkov / razpredelnični del razprave ♪
- razprédenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razpredenega: razpredenost žičnih ovir / ekspr. razpredenost trgovske mreže po državi ♪
- razpredmétenje -a s (ẹ̑) glagolnik od razpredmetiti: razpredmetenje stvarnosti ♪
- razprostránjen -a -o prid. (ā) 1. ki je, se nahaja na razmeroma veliki površini: razprostranjeno mesto / kmetijsko posestvo je razprostranjeno po vsej dolini 2. knjiž. razširjen: po vseh celinah razprostranjena živalska vrsta / to mnenje je precej razprostranjeno ♪
- razprostránjenost -i ž (ā) 1. lastnost, značilnost razprostranjenega: razprostranjenost obdelovalnih površin / razprostranjenost po površini 2. knjiž. razširjenost: razprostranjenost posameznih živalskih vrst / razprostranjenost idej, misli ♪
- razpršênost -i ž (é) stanje razpršenega: razpršenost snovi v drugi snovi / razpršenost prebivalstva po številnih krajih ♪
- razprševálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razprševanje: razprševalna priprava ♪
- razpršílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razpršitev ali razprševanje: razpršilna priprava / razpršilno sredstvo ♦ fiz. razpršilne leče leče, ki so ob robu debelejše kot na sredini; teh. razpršilna komora ♪
- razpuščênec -nca m (é) ekspr. kdor se ne drži določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: razuzdanci in razpuščenci ♪
12.076 12.101 12.126 12.151 12.176 12.201 12.226 12.251 12.276 12.301