Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (12.151-12.175)


  1.      ráznorázen  -zna -o prid. (ā-ā) publ. različen, raznovrsten: prihajali so raznorazni ljudje; uporabljati raznorazne metode zdravljenja ♪
  2.      raznoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je različnega rodu, različne narodnosti: raznorodno prebivalstvo // knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: raznorodni pojavi / raznorodna dela različna ♪
  3.      raznosméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki poteka v različnih smereh: raznosmerni nasipi; raznosmerne črte / raznosmerne težnje ♪
  4.      raznospôlen  -lna -o prid. (ȏ) knjiž. ki je različnega spola: skupina raznospolnih vrstnikov ♪
  5.      raznostráničen  -čna -o prid. (á) geom. ki ima različno dolge stranice: raznostranični četverokotnik, trikotnik ♪
  6.      raznovŕsten  -tna -o prid., raznovŕstnejši (ȓ) ki je različnih vrst: raznovrstni pojavi, predmeti; raznovrstne rastline, živali / raznovrstne dejavnosti; raznovrstna opravila / raznovrstni načini dela // ki je različnih sestavin: raznovrstna hrana, snov raznovŕstno prisl.: raznovrstno oblikovani predmeti ♪
  7.      raznozlóžen  -žna -o prid. (ọ̄) lingv. 1. ki pripada drugemu zlogu: raznozložni glas 2. ki nima enakega števila zlogov: raznozložne besede ♪
  8.      raznóžen  -žna -o prid. (ọ̄) šport. pri katerem so noge raznožene: raznožna stoja / raznožni korak hoja s smučmi navkreber, pri kateri sta sprednja konca smuči narazen, zadnja pa skupaj ♦ vet. raznožna stoja stoja pri živalih z ravnimi, spodaj razmaknjenimi nogami ♪
  9.      raznožênje  -a s (é) glagolnik od raznožiti: odnoženje, prinoženje in raznoženje ♪
  10.      razobéšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razobesiti: razobešenje zastav ♪
  11.      razodênje  -a s (é) zastar. razodetje: razodenje skrivnosti ♪
  12.      razodéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razodetje: razodetna vsebina ♦ jur. razodetna prisega zaprisežena napoved dolžnika o njegovem premoženjskem stanju ♪
  13.      razogljíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od razogljičiti: razogljičenje spojin ♪
  14.      razorožênec  -nca m (é) knjiž. razorožen človek: streti odpor razorožencev ♪
  15.      razorožênost  -i ž (é) lastnost, stanje razoroženega: razoroženost ujetnikov ♪
  16.      razorožítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razorožitev: razorožitveni postopek / razorožitvena konferenca ♪
  17.      razosébljenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razosebiti: razosebljenje človeka; proces razosebljenja / razosebljenje dela ♪
  18.      razosébljenost  -i ž (ẹ̑) značilnost razosebljenega človeka: razosebljenost junakov drame ♪
  19.      rázoven  -vna -o prid. (á) šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom: narediti razovno stojo rázovno prisl.: stoja razovno ♪
  20.      razpáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na razpad: razpadni procesi ♦ fiz. razpadni čas ♪
  21.      razpáljenost  -i ž (á) star. razvnetost, razgretost: njen obraz je žarel od čustvene razpaljenosti ♪
  22.      razpášen  -šna -o prid. (ā) star. 1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje 2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev razpášno prisl.: razpašno živeti ♪
  23.      razpečeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpečevanje: razpečevalna sredstva / razpečevalna mreža ♪
  24.      razpéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: vihar je razpenil morje; razpeniti milnico razpéniti se 1. postati penast: voda se razpeni 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je razpenil / ustnice so se mu razpenile (od jeze) / konji so se razpenili // pog., ekspr. razjeziti se, razburiti se: nihče ni pričakoval, da se bo tako razpenil; razpeniti se nad kom razpénjen -a -o: konji so bili mokri in razpenjeni; razpenjena voda ♪
  25.      razpenjálo  -a s (á) agr. priprava za razpenjanje in obešanje zaklanih živali: razpenjala in obešala ♪

   12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176 12.201 12.226 12.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA