Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (11.826-11.850)
- prozáičen -čna -o prid. (á) knjiž. vsakdanji, navaden: iz prozaičnega dovtipa je naredil veselo dogodivščino; prozaičen način življenja / ekspr. njegove pesmi so zelo prozaične, skoraj banalne ∙ ekspr. ne bodi tako prozaičen plehek, pust prozáično prisl.: prozaično misliti ♪
- prózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prozo: prozni jezik, stil / izšla je nova prozna zbirka; prozno delo / prozni pisatelj ♪
- prozódičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prozodijo: prozodične značilnosti jezika / prozodična načela poezije / prozodična pravila ♪
- prozóren -rna -o prid., prozórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki prepušča svetlobo: prozoren lak, papir; tanka, prozorna tkanina; žuželka s prozornimi krili; posoda iz prozornega stekla; to blago je zelo prozorno / prozoren oblak / ekspr.: koža bolnikovega obraza je bila skoraj prozorna; njeni prstki, beli in prozorni, so zadrhteli // ekspr. jasen, zelo čist: prozorno nebo; tu je morje zelo prozorno / večer je bil tih in prozoren 2. ekspr. ki se da z lahkoto spregledati: tvoji nameni so prozorni prozórno prisl.: prozorno ga je pogledala ♪
- próžen -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna 2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti 3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha 4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi ● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok.
listna vzmet ◊ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir próžno prisl.: prožno hoditi ♪
- próženje -a s (ọ́) glagolnik od prožiti: proženje pasti / daljinsko, ročno proženje / proženje plazov / otrokovo proženje roke k materi ♪
- prožílen -lna -o prid. (ȋ) ki kaj proži, sproža: prožilni mehanizem ♪
- próžnosten -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prožnost: prožnostne lastnosti tkanine / prožnostna sila ♦ fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa ♪
- pŕsen -sna -o prid. (r̄) nanašajoč se na prsi: prsni del telesa / prsni žep suknjiča / prsni obseg obseg telesa čez prsi; prsna stran / spregovoriti s prsnim glasom z glasom, ki ima resonanco v prsni votlini; prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni bradavici; prsne karamele trdi bonboni iz žganega sladkorja z dodatkom eteričnih olj; prsna votlina votlina, v kateri so pljuča in srce ◊ aer. prsno padalo padalo, ki se zloženo nosi na prsih; anat. prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; prsna mrena mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj; prsna vretenca vretenca med vratnimi in ledvenimi vretenci; farm. prsni čaj čaj, ki blaži kašelj in olajšuje izkašljevanje; gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm; med. prsno dihanje dihanje, pri katerem se širi in oži prsni koš; šport. prsno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na prsni strani in dela somerne gibe z rokami in nogami; zool. prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami pŕsno prisl.: prsno plavati; tekmovati na dvesto metrov prsno ♪
- pŕstančen -čna -o prid. (ŕ) tekst., v zvezi prstančni stroj predilni stroj, ki stenj razteza in vije v prejo: presti na prstančnem stroju ♪
- pŕsten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na prst m: prstni gibi; prstni sklep / prstna abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna blazinica ◊ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica; jur. najti prstne odtise vlomilca; muz. prstni prijem; prstni red vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov ♪
- prstén 1 -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz prsti: otroci so delali prstene kolačke / prsten pod; hodili so po mokri, prsteni stezi // ki ima veliko prsti: pokrajina je zelo prstena 2. umazan od prsti: zaradi dela na vrtu je imela vse roke prstene 3. ekspr. po barvi podoben prsti: bolnikov obraz je bil prstene barve; prsteno nebo prsténo prisl.: prsteno rjava obleka ♪
- prstén 2 -a -o prid. (ẹ̑) nar. neprijeten, zoprn: ne bodi tako prsten / prsten nasmeh prsténo prisl.: prsteno odzdraviti ♪
- prsténast -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. po barvi podoben prsti: prstenast obraz / koža prstenaste barve ♪
- prstenéti -ím nedov. (ẹ́ í) agr. spreminjati se v prst: organska snov prsteni ♪
- prstenína -e ž (í) 1. agr. kompost: pripraviti prstenino 2. star. prstnina: pospraviti prstenino s polj ♪
- prsténost 1 -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost prstenega, zemljenega: prstenost tal / prstenost obraza ♪
- prsténost 2 -i ž (ẹ̑) nar. neprijetnost, zoprnost: zaradi njene prstenosti sem komaj čakal, da odidem ♪
- prstjèn -êna -o prid. (ȅ é) nar. gorenjsko neprijeten, zoprn: ne bodi tako prstjen ♪
- pŕšen -šna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na prho: pršna cev / pršna kopel ● knjiž. pršni sneg suh sneg, ki se ob vetru, premiku razprši po zraku ◊ alp. pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku ♪
- pršênje -a s (é) glagolnik od pršeti ali pršiti: med pršenjem je naletaval sneg; pršenje iz megle / ekspr. pršenje svetlobe / pršenje sobnih rastlin ♪
- pršílen -lna -o prid. (ȋ) namenjen za pršenje, razprševanje: pršilna cev; pršilne naprave ♪
- prtén -a -o prid. (ẹ̑) star. platnen: prtene hlače; prtena rjuha ● star. prteni modrijan lažimodrijan; nar. gorenjsko prtene klobase jetrne klobase ♪
- prteníce prteníc ž mn. (í ȋ) star. platnene hlače: nositi prtenice ♪
- prtenína -e ž (í) star. platno: srajca iz nebeljene prtenine // platneni izdelek: oblečen v domačo prtenino / namizna prtenina ♪
11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926