Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (11.426-11.450)


  1.      pridrénjati se  -am se dov. (ẹ́) pog. preriniti se, pririniti se: s prtljago se je komaj pridrenjal do vrat ♪
  2.      pridrobencáti  -ám [bǝn in ben] dov. (á ȃ) ekspr. pridrobiti: deklica je pridrobencala v sobo ♪
  3.      pridrobencljáti  -ám [bǝn in ben] dov. (á ȃ) ekspr. pridrobiti: deklica je v copatah pridrobencljala v kuhinjo / žrebiček je pridrobencljal iz hleva ♪
  4.      pridrúžen  -žna -o prid. (ú ū) zastar. družaben, zabaven: bil je pridružen človek / imeli so ga radi zaradi pridružnega vedenja ♪
  5.      pridušênost  -i ž (é) lastnost, značilnost pridušenega: pridušenost glasu, zvoka / knjiž. pridušenost barv ♪
  6.      pridvígnjenost  -i ž (ȋ) privzdignjenost: govornika je zanašalo v nekakšno pridvignjenost ♪
  7.      pridvížen  -žna -o prid. (ȋ) 1. ki se da dvigniti, dvižen: miza s pridvižnim pokrovom / pridvižni most 2. zastar. reliefen: rezljane pridvižne podobe ♪
  8.      pridvóren  -rna -o prid. (ọ̑) zastar. dvoren: pridvorni služabniki ♦ zgod. pridvorno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem skrbi za obdelovanje zemlje fevdalec sam, navadno z nesvobodnimi podložniki ♪
  9.      prienačeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko enačiti: prienačevati razmere ene dežele razmeram v drugi ♪
  10.      prienáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: prienačiti upravno ureditev dežele drugim deželam / temu delavcu bi težko koga prienačili težko bi mu našli enakega, enakovrednega; njemu se ne morem prienačiti ∙ knjiž., redko prienačiti se življenju domačinov prilagoditi se ♪
  11.      prifáren  -rna -o prid. (ȃ) zastar. župnijski, faren: prifarna cerkev / prifarna šola ♪
  12.      prifŕknjenec  -nca m (ȓ) slabš. čudaški, neumen človek: to lahko stori samo tak prifrknjenec, kot si ti ♪
  13.      prifŕknjenost  -i ž (ȓ) slabš. čudaštvo, neumnost: zaradi prifrknjenosti so ga odpustili / to so same prifrknjenosti ♪
  14.      priglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž. prijaven: priglasni rok / priglasni urad ♪
  15.      priglasítven  -a -o prid. (ȋ) knjiž. prijaven: priglasitveni rok / priglasitveni obrazec ♪
  16.      priglašênec  tudi priglášenec -nca m (é; á) knjiž. prijavljenec: seznam priglašencev ♪
  17.      prigóden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. raba peša priložnosten: ob tem jubileju je izšlo več prigodnih člankov; pripraviti prigodni program; prigodna publikacija / prigodni pesnik 2. knjiž. slučajen, možen: prigodni dogodki ◊ filoz. prigodna lastnost slučajna lastnost; lit. prigodna pesem prigodnica prigódno prisl.: obravnavati probleme samo prigodno ♪
  18.      prigódnosten  -tna -o prid. (ọ̄) redko priložnosten: prigodnosten sestanek ♪
  19.      prihóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prihod: prihodna slovesnost ♦ jur. prihodni vizum ♪
  20.      prihúljenec  -nca m (ū) redko potuhnjenec: ne maram tega prihuljenca ♪
  21.      prihúljenost  -i ž (ū) lastnost, značilnost prihuljenega: prihuljenost drže / redko motila me je njegova prihuljenost potuhnjenost ♪
  22.      priimkotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) lingv. ki (lahko) tvori priimke: priimkotvorno obrazilo ♪
  23.      priímkoven  -vna -o (ȋ) pridevnik od priimek: priimkovni slovarji ♪
  24.      prijáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na prijavo: prijavni rok / prijavni obrazec; prijavna listina / prijavna in odjavna služba dejavnost, ki se ukvarja s prijavljanjem in odjavljanjem začasnega ali stalnega bivališča prebivalcev ♪
  25.      prijávljenec  -nca m (ȃ) kdor je prijavljen: obvestiti prijavljence o začetku tečaja; seznam, število prijavljencev ♪

   11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA