Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (11.301-11.325)



  1.      pretenciózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi; manj pretenciozna komedija; pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev // težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije ∙ knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim 2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek; ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame pretenciózno prisl.: avtor je zgodbo zastavil zelo pretenciozno
  2.      pretencióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. umetniška, strokovna zahtevnost: pretencioznost načrta / ekspr. njegovo besedilo je nasprotje pretencioznosti je preprosto, razumljivo
  3.      pretendènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) knjiž. kdor izraža zahtevo po čem, navadno po naslovu, položaju: bil je pretendent za vodilni položaj v vladi / pretendent na prestol / je več pretendentov za nagrado kandidatov
  4.      pretendêntka  in pretendéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od pretendent: pretendentka na prestol
  5.      pretendírati  -am nedov. () knjiž., v zvezi z na 1. izražati zahtevo po naslovu, položaju: pretendirati na mesto voditelja v stranki; ne pretendira na položaj v vladi / pretendirati na prestol 2. izraža namen, hotenje osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: pretendirati na znanstveno spoznavanje družbe / črtica ne pretendira na globljo psihološko analizo; knjiga pretendira na to, da bi bila znanstveno delo pisana je z namenom, da bi bila znanstveno delo
  6.      pretenek  gl. pretanek
  7.      pretênje  -a s (é) glagolnik od pretiti: pretenje in pregovarjanje ni pomagalo
  8.      preténtan  -a -o prid. (ẹ̄) nar. presnet, šmentan: ti pretentani fant; pretentana trmoglavost
  9.      pretentáti  -ám dov.) ekspr. prevarati, ukaniti: pretental je policijske agente, nasprotnika; še samega hudiča bi pretental // pregovoriti, pridobiti: pretentala ga je, da je dovolil; ti me že znaš pretentati; pretentati koga z lepimi besedami // ogoljufati: pretental jo je za veliko vsoto denarja; pretentati koga pri kupčiji pretentán -a -o: čutil se je pretentanega
  10.      pretentávati  -am nedov. () ekspr. pregovarjati, pridobivati: pretentavala ga je z lepimi besedami in ljubkovanjem
  11.      pretenzíja  tudi preténzija -e ž (; ẹ́) knjiž. 1. zahteva po naslovu, položaju: imeti pretenzije na vodstvo / ozemeljske pretenzije; politična pretenzija; pretenzije na prestol // nav. mn. zahteva sploh: zastavili so si višje pretenzije glede znanstvene naravnanosti pouka; umetniške, znanstvene pretenzije / lotiti se stvari z velikimi pretenzijami; človek brez pretenzij; knjiga je pisana brez posebnih pretenzij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo 2. namen, namera: človek ima pretenzijo podati izčrpno analizo stanja; nimam pretenzije napisati zgodovinsko knjigo
  12.      pretepênec  -nca m (é) kdor je pretepen: pretepenca sta bila v nezavesti; močiti pretepenca
  13.      pretêsen  stil. pretesán -têsna -o tudiprid. é) preveč tesen: pretesni čevlji; pretesna obleka / čoln je pretesen; pretesna soba / ekspr. živeti pretesno, omejeno življenje / pretesni odnosi; pretesna zveza pretesnó tudi pretêsno prisl.: obleka se ji pretesno prilega / v povedni rabi v sobi je pretesno
  14.      pretežáven  -vna -o prid. (á ā) preveč težaven: pretežaven vzpon; to je zanj pretežavna naloga; pretežavno delo, vprašanje / ekspr. znajti se v pretežavnem položaju zelo težavnem
  15.      pretéžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. z izrazom količine ki obsega, predstavlja večji del česa: pretežni del izobražencev se jim je pridružil; pretežen del svojega življenja je preživel na kmetih; mnenje pretežne večine / publ. oboroženi so v pretežni meri s sodobnim orožjem v glavnem, pretežno; prebivalci tega področja so v pretežni večini priseljenci večinoma 2. ki obstaja v razmeroma veliki meri, stopnji: upoštevati pretežni vpliv okolja; pretežna oblačnost / publ. z doseženim stanjem so v pretežni meri zadovoljni precej, pretežno pretéžno prisl.: preživlja se pretežno z nabiranjem zelišč; to je pretežno njegova zasluga; pretežno oblačno bo
  16.      pretíčen  -čna -o prid. () knjiž. prestaven1: pretično kolesje
  17.      pretikálen  -lna -o prid. () 1. preklopen: pretikalna naprava 2. knjiž. prestaven1: pretikalna ročica
  18.      pretílen  -lna -o prid. () ki preti: pretilne besede / pretilna pisma
  19.      pretísnjenost  -i ž () stanje pretisnjenega: pretisnjenost telesa, žile
  20.      pretóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretok: povečati pretočne zmogljivosti jarka / pretočna cev; pretočna naprava / meriti pretočno količino vode ♦ elektr. pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; teh. pretočni bojler bojler, v katerem se voda greje, ko teče skozenj
  21.      pretovóren  in pretovôren -rna -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na pretovarjanje: pretovorna postaja / zaposliti več pretovornih delavcev
  22.      pretreníranost  -i ž () šport. stanje zmanjšane zmogljivosti športnika zaradi pretiranega treniranja: pri plavalcih se je kmalu pokazala pretreniranost
  23.      pretrésenost  -i ž (ẹ̑) močna čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti: poskušal je skriti svojo pretresenost; pripovedovati o splošni pretresenosti zaradi nesreče / brez globoke osebne pretresenosti je vpliv literature manjši
  24.      pretrúden  -dna -o prid.) preveč truden: pretrudni so, da bi lahko nadaljevali pot
  25.      pretvórben  -bna -o tudi pretvórben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretvorbo: pretvorbna pravila ♦ lingv. pretvorbna slovnica slovnica, ki obravnava pretvarjanje jezikovnih enot po določenih pravilih v pomensko enakovredne jezikovne enote

   11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA