Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (11.176-11.200)
- preponížen -žna -o prid. (í ȋ) 1. preveč ponižen: to je preponižen človek / ekspr. ne prenaša preponižnega vedenja 2. ekspr. zelo ponižen: uslišite mojo preponižno prošnjo preponížno prisl.: preponižno se klanjati; preponižno prositi ♪
- preponôsen -sna -o prid. (ó ō) preveč ponosen: preponosen je, da bi prosil za denar ♪
- prepóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. sporen: sedanja meja je preporna / preporen spis ♪
- preporóden -dna -o prid. (ọ̑) knjiž. preroden: preporodno gibanje / preporodni pisatelji ♪
- prepoštèn -êna -o prid. (ȅ é) preveč pošten: prepošten je, da bi goljufal ♪
- prepoténca -e ž (ẹ̑) 1. velika potenca: prepotenca in omejena potenca 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: nekdanja nemška prepotenca proti slovanskim narodom ● knjiž., ekspr. avanturizem iz mladostne prepotence objestnosti ♪
- prepotênost -i ž (é) stanje prepotenega: prepotenost obleke ♪
- prepoténten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. zelo potenten: prepotentni in impotentni moški 2. knjiž., ekspr. mogočen, oblasten: postal je prepotenten in grob ● knjiž., ekspr. prepotentna domišljavost pubertetnikov objestna ♪
- prepoténtnost -i ž (ẹ̑) 1. značilnost prepotentnega človeka: hvaliti se s prepotentnostjo; pren., ekspr. pisateljeva prepotentnost 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: prepotentnost nemštva proti slovenstvu ♪
- prepotrében -bna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo potreben: izdati prepotrebne učbenike; zgradili so prepotrebno šolo; dobiti prepotrebna navodila / biti komu prepotreben ♪
- prepóveden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prepoved: prepovedni napisi ♦ jur. prepovedna tožba tožba, s katero naj se doseže prepoved neupravičenega poseganja v tožnikovo pravico ♪
- prepovedoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se prepoveduje: prepovedovalni predpisi ♪
- prepovŕšen -šna -o prid. (ȓ) preveč površen: biti prepovršen pri delu / prepovršen pregled / prepovršna je, da bi to prav občutila / prepovršno doživljanje prepovŕšno prisl.: prepovršno obravnavati, soditi ♪
- prepôzen -zna -o prid. (ó ō) preveč pozen: bil je prepozen in ni mogel kupiti vstopnic; za koncert je že prepozna / prepozna dobava blaga; prepozna odločitev; pritožba je prepozna; prepozno plačilo prepôzno prisl.: prepozno kaj izvedeti; prepozno je opazil nasproti vozeči avtomobil; prepozno priti ∙ preg. nikoli ni prepozno tudi po določenem presledku opravljeno dejanje je vredno priznanja ♪
- prepoznáven -vna -o prid. (á ā) 1. ki se da prepoznati: utopljenec ni bil prepoznaven / prepoznaven po glasu 2. s katerim se prepoznava: prepoznavni postopek / prepoznavni znaki ♪
- preprázen -zna -o prid. (á) nav. ekspr. preveč prazen: skrinja ni ne preprazna ne prelahka / dom mu je postal preprazen in presamoten / to je zame preprazna pijača ♪
- prepréčenje -a s (ẹ̑) glagolnik od preprečiti: preprečenje nesreče, vojne ♪
- preprečeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preprečevanje: preprečevalni ukrepi proti boleznim, požaru; preprečevalno sredstvo / preprečevalno cepljenje preventivno cepljenje ♦ med. preprečevalno zdravstvo preventivna medicina ♪
- preprečítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preprečitev: preprečitveni ukrepi / preprečitveno cepljenje preventivno cepljenje ♪
- prepréden -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. zvit, prebrisan: prepreden trgovec; bil je najbolj prepreden med nami; prepredena tatica preprédeno prisl.: prepredeno se je zasmejal; prim. prepresti ♪
- preprédenec -nca m (ẹ̑) ekspr. zvit, prebrisan človek: ne zaupam mu, star prepredenec je ♪
- preprédenost -i ž (ẹ̑) ekspr. zvitost, prebrisanost: moral je uporabiti vso svojo prepredenost, da se ni izdal; kmečka prepredenost ♪
- prepréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na preprego: preprežni konji / nekdaj preprežna postaja ♪
- prepričeválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se prepriča: prepričevalna moč njegovega govorjenja / igra glavnega igralca je bila psihološko, umetniško prepričevalna ● knjiž. prepričevalen dokaz prepričljiv; redko doseči prepričevalno zmago prepričljivo prepričeválno prisl.: prepričevalno govoriti, zmagati ♪
- preprijázen -zna -o prid. (á ā) 1. preveč prijazen: mnogokrat je preprijazen, skoraj vsiljiv; paziti mora, da ne bo preprijazen z njimi 2. ekspr. zelo prijazen: dobra, preprijazna žena ga je sprejela v hišo / preprijazen obraz preprijázno prisl.: preprijazno se pogovarjati; preprijazno ga je pozdravila ♪
11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276