Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (11.151-11.175)


  1.      preohlápen  -pna -o prid. (á ā) preveč ohlapen: preohlapne hlače / preohlapne mišice / ekspr. ta definicija je preohlapna ♪
  2.      preokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo ● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami preokórno prisl.: preokorno se vesti ♪
  3.      preokreníti  -krénem dov. (ȋ ẹ́) knjiž. spremeniti, predrugačiti: vse je prenaredil in preokrenil; čudil se je, da se je tako nenadoma preokrenil; brezoseb. potrpeti je treba, se bo že preokrenilo / preokreniti potek dogodkov // obrniti, preusmeriti: veter je preokrenil dim / preokreniti pot napredka; bojna sreča se je preokrenila ♪
  4.      preoptimístičen  -čna -o prid. (í) preveč optimističen: preoptimističen človek / preoptimistično razpoloženje / preoptimistične napovedi preoptimístično prisl.: preoptimistično soditi ♪
  5.      preorientácija  -e ž (á) publ. preusmeritev: preorientacija s sedanjega načina dela poteka počasi; preorientacija našega izvoza na dežele v razvoju / poklicna, politična preorientacija; metodološka preorientacija v šolstvu / doživljati miselno preorientacijo ♪
  6.      preorientírati  -am dov. (ȋ) publ. preusmeriti: preorientirati uporabo s tekočega goriva na trdo; preorientirati vzgojo otrok; podjetje se je preorientiralo na izdelovanje plastičnih predmetov / preorientiral se je na študij zgodovine preorientíran -a -o: preorientirana poraba, prodaja; v tehniko preorientiran človek usmerjen ♪
  7.      preosében  -bna -o prid. (ẹ̑) preveč oseben: zaradi preosebnega odnosa do tega vprašanja ni mogel biti objektiven / preosebna kritika preosébno prisl.: preosebno jemati pripombe ♪
  8.      prepáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prepad: prepadna stran gore / prepadno skalovje 2. ekspr. zelo strm: prepadne senožeti, steze; prepadna stena / prepadne globeli z zelo strmimi bregovi prepádno prisl.: stena se prepadno spušča ♪
  9.      prepádenost  -i ž (ȃ) groza, prestrašenost, osuplost: prepadenost mu je sijala iz oči; od prepadenosti ni mogel odgovoriti ● redko bolnikova prepadenost shujšanost, upadlost ♪
  10.      prepámeten  -tna -o prid. (á) preveč pameten: za kaj takega je mnogo prepameten / prepameten je, da ne bi mogel rešiti naloge ♪
  11.      prepatétičen  -čna -o prid. (ẹ́) preveč patetičen: prepatetičen govor / prepatetično vedenje ♪
  12.      prepečênec  -nca m (é) na rezine narezan in prepečen, posušen kruh: jesti prepečenec; zavitek prepečenca; dati bolniku čaj s prepečencem / masleni prepečenec ♪
  13.      prepénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: obrnil je voz in začel prepenjati verige; plezalec se je prepenjal na klinih 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekrivati, obdajati: stene so prepenjali s svilenimi tapetami, z žametom // napenjati, pripenjati čez kaj: med podboje so ob večerih prepenjali verige ● knjiž., redko gobelin prepenja celo steno prekriva; prepenjati lase s trakom spenjati prepénjati se knjiž. bočiti se: most se prepenja čez prepad / nad njimi se je prepenjalo modro nebo razprostiralo ♪
  14.      prepenjáva  -e ž (ȃ) knjiž. kar je prepeto, razpeto čez kaj: prepenjave iz žameta ♪
  15.      prepíren  -rna -o prid. (ȋ) 1. knjiž., redko sporen: prepirno vprašanje 2. star. prepirljiv: prepiren in samovoljen je ♪
  16.      prepísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prepis: uporabiti za kopije prepisni papir / prepisni biro / plačati prepisne stroške ◊ fin. prepisni denarni promet brezgotovinski denarni promet; jur. prepisno dovoljenje dovoljenje za zemljiškoknjižni prenos ♪
  17.      prepíšen  -šna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prepih: ta prostor je prepišen in mrzel / živimo na prepišnem koščku Evrope ♪
  18.      preplášenost  tudi preplašênost -i ž (ā; é) stanje preplašenega človeka: opazil je njeno preplašenost; preplašenost fantov je vplivala na vse / izraz radovednosti in preplašenosti v očeh ♪
  19.      prepletênost  -i ž (é) stanje prepletenega: prepletenost niti / prepletenost ideje in oblike; prepletenost človeških usod / prepletenost med preteklostjo in sedanjostjo ♪
  20.      prepocéni  prisl. (ẹ́) preveč poceni: kolo si prepoceni prodal, saj je bilo še skoraj novo; pren. ne dajmo se prepoceni; prepoceni pridobljena slava ∙ pog. jedli smo, pa ne prepoceni morali smo precej plačati za hrano; pog., ekspr. za tako napako si jo še prepoceni odnesel zaslužil si si strožjo kazen ♪
  21.      prepočásen  -sna -o prid. (á ā) preveč počasen: prepočasen človek / prepočasna vožnja / tak način predelave lesa je prepočasen ♪
  22.      prepodróben  -bna -o prid. (ọ̑) preveč podroben: prepodroben opis; prepodrobna razprava ♪
  23.      prepohléven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč pohleven: prepohleven človek; ne upa se ugovarjati, je prepohlevna / ekspr. prepohlevna hiša premajhna, preskromna ♪
  24.      prepojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prepojenega: prepojenost obleke z vlago / ekspr. prepojenost s sebičnostjo ♪
  25.      prepomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) 1. preveč pomemben: to so prepomembni problemi, da bi jih površno obravnavali 2. ekspr. zelo pomemben: prepomembni cilji; prepomembno novico imam zate ♪

   11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA