Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (11.101-11.125)



  1.      prenočnínski  -a -o prid. () publ. prenočitven: majhne prenočninske zmogljivosti
  2.      prenòr  -ôra -o prid. ( ó) pog., ekspr. preveč neumen, preveč nespameten: premlad in prenor je še / to se mu je zdelo prenoro
  3.      prenòs  -ôsa m ( ó) 1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos ∙ prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvarteh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni 2. oddaja, pri kateri se gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos
  4.      prenôsen  -sna -o prid. (ó ō) 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče ◊ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte
  5.      prenosljív  -a -o prid. ( í) ki se da prenesti, prenašati: prenosljiv aparat; lahko prenosljive stvari; pohištvo je bilo težko prenosljivo / prenosljiva bolezen / dopust je delno prenosljiv ♦ jur. prenosljiva terjatev
  6.      prenosljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost prenosljivega: prenosljivost aparata / prenosljivost zvoka na daljavo ♦ jur. prenosljivost terjatev
  7.      prenôsnica  -e ž () žel. tirna naprava, ki omogoča prečno prestavljanje železniških vozil na vzporedni tir: čistiti prenosnice in kretnice
  8.      prenôsnik  -a m () teh. stroj med pogonskim in delovnim strojem za spreminjanje vrtilne hitrosti: okvara prenosnika / zobniški prenosnik ♦ strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi
  9.      prenôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost prenosnega: prenosnost aparata, lutkovnega odra / prenosnost oblasti
  10.      prenóšen  -a -o prid. (ọ́) ki je predolgo nošen: prenen otrok / redko obleka je prenena ponošena, obrabljena
  11.      prênotácija  -e ž (-á) jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči, predznamba
  12.      prenóva  -e ž (ọ̑) glagolnik od prenoviti: prenova ceste, hiše / moralna prenova človeka
  13.      prenovítelj  -a m () knjiž. kdor kaj prenovi: prenovitelji družbe; prenovitelji gledališke umetnosti
  14.      prenovítev  -tve ž () glagolnik od prenoviti: prenovitev gradu / gibanje za prenovitev organizacije
  15.      prenovíti  -ím dov., prenóvil ( í) 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenoviti hišo; precej slik so že prenovili; vse hoče izboljšati in prenoviti 2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega: prenoviti družbo; prenoviti šolstvo / prenoviti človeka; duhovno se prenoviti ● star. vsak dan prenovi rožam vodo menja, zamenja; ekspr. danes se je vsa prenovila zaradi nove obleke, pričeske ima zelo spremenjen, lepši videzjur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti dolg v posojilo prenovljèn -êna -o: moralno prenovljen človek; po tem srečanju je bil kot prenovljen; prenovljeno poslopje
  16.      prenovítven  -a -o prid. () nanašajoč se na prenovitev: prenovitveni načrti; prenovitvena dela ♦ jur. prenovitvena pogodba pogodba, s katero stranki nadomestita staro obveznostno razmerje z novim
  17.      prenovljênje  -a s (é) glagolnik od prenoviti: prenovljenje organizacije / duhovno, socialno prenovljenje
  18.      prênumerácija  -e ž (-á) knjiž., redko predhodno naročilo, prednaročilo
  19.      preobčutljívosten  -tna -o prid. (í) izvirajoč iz preobčutljivosti: preobčutljivostno vnetje kože / preobčutljivostna reakcija
  20.      preobílen  -lna -o [tudi n] prid. () nav. ekspr. preveč obilen, velik: preobilen zaslužek; preobilne padavine; preobilna večerja / od preobilnega dela je že čisto izčrpan / preobilen človek / preobilno čustvo premočno preobílno prisl.: preobilno večerjati
  21.      preobjédenec  -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je zaradi izobilja objesten, predrzen: nehvaležni preobjedenci
  22.      preobjédenost  -i ž (ẹ̑) stanje preobjedenega človeka: stalna preobjedenost povzroča mnoge bolezni / ekspr. občutje preobjedenosti in praznine naveličanosti
  23.      preobjésten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč objesten: preobjestni otroci; biti preobjesten
  24.      preobláčenje  -a s (á) glagolnik od preoblačiti: preoblačenje bolnika; kabina, prostor za preoblačenje / preoblačenje kavčev
  25.      preoblásten  -tna -o prid. (á ā) preveč oblasten: preoblasten človek; postati preoblasten / preoblastno vedenje

   10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA