Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (11.101-11.125)
- prenočnínski -a -o prid. (ȋ) publ. prenočitven: majhne prenočninske zmogljivosti ♪
- prenòr -ôra -o prid. (ȍ ó) pog., ekspr. preveč neumen, preveč nespameten: premlad in prenor je še / to se mu je zdelo prenoro ♪
- prenòs -ôsa m (ȍ ó) 1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos ∙ prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvar ♦ teh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni 2. oddaja, pri kateri se
gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos ♪
- prenôsen -sna -o prid. (ó ō) 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče ◊ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo
knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte ♪
- prenosljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da prenesti, prenašati: prenosljiv aparat; lahko prenosljive stvari; pohištvo je bilo težko prenosljivo / prenosljiva bolezen / dopust je delno prenosljiv ♦ jur. prenosljiva terjatev ♪
- prenosljívost -i ž (í) lastnost, značilnost prenosljivega: prenosljivost aparata / prenosljivost zvoka na daljavo ♦ jur. prenosljivost terjatev ♪
- prenôsnica -e ž (ȏ) žel. tirna naprava, ki omogoča prečno prestavljanje železniških vozil na vzporedni tir: čistiti prenosnice in kretnice ♪
- prenôsnik -a m (ȏ) teh. stroj med pogonskim in delovnim strojem za spreminjanje vrtilne hitrosti: okvara prenosnika / zobniški prenosnik ♦ strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi ♪
- prenôsnost -i ž (ó) lastnost, značilnost prenosnega: prenosnost aparata, lutkovnega odra / prenosnost oblasti ♪
- prenóšen -a -o prid. (ọ́) ki je predolgo nošen: prenošen otrok / redko obleka je prenošena ponošena, obrabljena ♪
- prênotácija -e ž (ȇ-á) jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči, predznamba ♪
- prenóva -e ž (ọ̑) glagolnik od prenoviti: prenova ceste, hiše / moralna prenova človeka ♪
- prenovítelj -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj prenovi: prenovitelji družbe; prenovitelji gledališke umetnosti ♪
- prenovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prenoviti: prenovitev gradu / gibanje za prenovitev organizacije ♪
- prenovíti -ím dov., prenóvil (ȋ í) 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenoviti hišo; precej slik so že prenovili; vse hoče izboljšati in prenoviti 2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega: prenoviti družbo; prenoviti šolstvo / prenoviti človeka; duhovno se prenoviti ● star. vsak dan prenovi rožam vodo menja, zamenja; ekspr. danes se je vsa prenovila zaradi nove obleke, pričeske ima zelo spremenjen, lepši videz ◊ jur. spremeniti staro obveznost v
novo; prenoviti dolg v posojilo prenovljèn -êna -o: moralno prenovljen človek; po tem srečanju je bil kot prenovljen; prenovljeno poslopje ♪
- prenovítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prenovitev: prenovitveni načrti; prenovitvena dela ♦ jur. prenovitvena pogodba pogodba, s katero stranki nadomestita staro obveznostno razmerje z novim ♪
- prenovljênje -a s (é) glagolnik od prenoviti: prenovljenje organizacije / duhovno, socialno prenovljenje ♪
- prênumerácija -e ž (ȇ-á) knjiž., redko predhodno naročilo, prednaročiloȁ ♪
- preobčutljívosten -tna -o prid. (í) izvirajoč iz preobčutljivosti: preobčutljivostno vnetje kože / preobčutljivostna reakcija ♪
- preobílen -lna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nav. ekspr. preveč obilen, velik: preobilen zaslužek; preobilne padavine; preobilna večerja / od preobilnega dela je že čisto izčrpan / preobilen človek / preobilno čustvo premočno preobílno prisl.: preobilno večerjati ♪
- preobjédenec -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je zaradi izobilja objesten, predrzen: nehvaležni preobjedenci ♪
- preobjédenost -i ž (ẹ̑) stanje preobjedenega človeka: stalna preobjedenost povzroča mnoge bolezni / ekspr. občutje preobjedenosti in praznine naveličanosti ♪
- preobjésten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč objesten: preobjestni otroci; biti preobjesten ♪
- preobláčenje -a s (á) glagolnik od preoblačiti: preoblačenje bolnika; kabina, prostor za preoblačenje / preoblačenje kavčev ♪
- preoblásten -tna -o prid. (á ā) preveč oblasten: preoblasten človek; postati preoblasten / preoblastno vedenje ♪
10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201