Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (11.076-11.100)
- prenevédanje -a s (ẹ́) knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja ♪
- prenevédast -a -o prid. (ẹ́) knjiž. sprenevedast: reči s prenevedastim glasom prenevédasto prisl.: prenevedasto je gledala okoli sebe ♪
- prenevédati se -am se nedov. (ẹ́) knjiž. sprenevedati se: dekle se preneveda; ne zna se prenevedati ♪
- preneznáten -tna -o prid. (á ā) nav. ekspr. preveč neznaten: bil je predroben, preneznaten, da bi vzbudil njeno pozornost / preneznatna vsota denarja / preneznaten uspeh / stvar je preneznatna, da bi bilo vredno zanjo izgubljati čas ♪
- prenéžen -žna -o prid. (ẹ̄) 1. preveč nežen: preslabotna je in prenežna / prenežne roke ima za tako delo 2. ekspr. zelo nežen: prenežni spomini na mladost / šopek prenežnega cvetja ♪
- prenícanje -a s (ȋ) pronicanje: prenicanje vode skozi plasti kamnin ♪
- prenícati -am nedov. (ȋ ȋ) pronicati: voda je prenicala skozi tanke stene ♪
- prenicljív -a -o prid. (ȋ í) redko pronicljiv, prodoren: prenicljiv umetnikov duh / prenicljiva analiza ♪
- prenicljívost -i ž (í) redko pronicljivost, prodornost: za to je potrebna velika prenicljivost ♪
- preníkati -am nedov. (ȋ ȋ) pronicati: deževnica prenika skozi apnenec / njihove pripovedi so prenikale globoko v njegovo zavest / prenikal je v njene skrivnosti ♪
- prenikàv -áva -o prid. (ȁ á) redko pronicljiv, pronicav: prenikav pogled / prenikava analiza prenikávo prisl.: prenikavo gledati, presojati kaj ♪
- prenikljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. močen in neprijetno visok; predirljiv: prenikljiv žvižg prenikljívo prisl.: prenikljivo je pozvonilo ♪
- preníkniti -em dov. (í ȋ) pronikniti: voda prenikne skozi kamnine / nove ideje so kmalu preniknile med ljudi / v njegove tragedije je težko prenikniti ♪
- prenízek -zka -o prid. (í) preveč nizek: prenizek stol; prenizka hiša, omara / prenizek strop / prenizka plača; prenizka temperatura prenízko prisl.: prenizko leteti / v povedni rabi črta je morda nekoliko prenizko ♪
- prenizkôten -tna -o prid. (ó) nav. ekspr. preveč nizkoten: prenizkoten človek je, da bi se pogajali z njim / to se mu je zdelo prenizkotno ♪
- prenočeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prenočuje: gostišče se je napolnilo s prenočevalci ♪
- prenočevalíšče -a s (í) hiša s prostori za prenočitev, prenočevanje; prenočišče: proti večeru se je vrnil v prenočevališče ♪
- prenočeválnica -e ž (ȃ) prostor za prenočitev, prenočevanje: spala sta v prenočevalnici na železniški postaji ♪
- prenočevánje -a s (ȃ) glagolnik od prenočevati: prenočevanje na senu, pod šotorom / ta hiša je samo za prenočevanje popotnikov; hotelska cena za prenočevanje; popust pri prenočevanju v zasebnih sobah ♪
- prenočeváti -újem nedov. (á ȗ) preživljati noč, navadno speč: prenočevati na prostem, pod šotorom; večkrat prenočuje pri sorodnikih; prenočevati v hotelu / ta žival gnezdi in prenočuje v duplinah // preh. dajati prenočišče: kuhala mu je in ga prenočevala skoraj zastonj ♪
- prenočíšče -a s (í) 1. prostor za prenočitev, prenočevanje: dobiti, preskrbeti prenočišče; prenočišče si je pripravil na senu / dajati hrano in prenočišče; gostišče s poceni prenočišči // hiša s takimi prostori: noč je prespal v prenočišču na gorskem prelazu 2. prenočevanje: koliko stane prenočišče; poiskati sobo za prenočišče ♪
- prenočítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prenočiti: pripraviti se za prenočitev na prostem / turistične prenočitve; število prenočitev ♪
- prenočíti -ím dov., prenóčil (ȋ í) prebiti, preživeti noč, navadno speč: prenočil je na kozolcu, v gozdu; danes boš prenočil pri nas // preh. dati prenočišče: prenočiti gosta; prosi, če bi ga lahko pri vas prenočili ♪
- prenočítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prenočitev, prenočevanje: prenočitveni dom / prenočitvene zmogljivosti hotelov ♪
- prenočnína -e ž (ȋ) 1. plačilo za prenočitev, prenočevanje: plačati, zvišati prenočnino 2. prenočitev, prenočevanje: sezonske prenočnine pri zasebnikih ♪
10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176