Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (1.101-1.125)



  1.      blédcen  -a -o [cǝn] prid. (ẹ̑) ekspr. bled: bledcena in suha deklica
  2.      bledênje  -a s (é) glagolnik od bledeti: bledenje kože
  3.      bledênje  tudi blêdenje -a s (é; é) glagolnik od blesti: poslušati bledenje bolnika / vse, kar govori, je nespametno bledenje
  4.      bledíčen  -čna -o prid. () 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok ♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti
  5.      bledokŕven  -vna -o prid.) knjiž., redko neizrazit, medel: bledokrvne osebe v drami
  6.      bledolíčen  -čna -o prid. ( ) ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle
  7.      bledôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. nekoliko bled: bledotni obrazi otrok / večerna zarja je bila hladna in bledotna
  8.      blèn  bléna m ( ẹ́) bot. strupena dlakava rastlina z rumenimi cveti; črni zobnik: sok blena
  9.      bleskôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. bleščeč, lesketajoč se: bleskotni sneg
  10.      blestênje  -a s (é) glagolnik od blesteti: blestenje biserov; zlato blestenje oblakov
  11.      bliskonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž., redko ki nosi, ima bliske: črni in bliskonosni oblaki / njegovi bliskonosni pogledi
  12.      blískoven  -vna -o prid. () star. bliskovit: spustiti se v bliskoven dir / bliskovna sprememba ◊ elektr. elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju
  13.      bljuválen  -lna -o prid. () ki povzroča bljuvanje: bljuvalni pripomoček, sredstvo
  14.      bljúven  -vna -o prid.) redko bljuvalen: bljuvna sol
  15.      blóčen  -čna -o prid. (ọ̑) redko blokoven: bločna gradnja
  16.      blóden  tudi blôden -dna -o prid. (ọ́; ó) 1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka; blodna misel; bolnik leži v blodnih sanjah; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož 2. knjiž. zgrešen, zmoten: blodni nauki; blodne ideje / stopiti na blodno pot 3. knjiž. ki blodi, blodeč: svetilnik kaže blodnim mornarjem pot; pesn. blodni mesec, veter 4. zastar. razuzdan, razvraten: blodna ženska blódno tudi blôdno prisl.: oči mu blodno sijejo; blodno je pogledovala na vse strani
  17.      blódenje  -a s (ọ́) glagolnik od bloditi: a) blodenje brez konca; blodenje po gozdu b) vročično blodenje
  18.      blokáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na blokado: blokadna politika držav / dati blokadno povelje
  19.      blokíren  -rna -o prid. () ki blokira, prepreči gibanje: blokirna priprava ♦ elektr. blokirni kondenzator kondenzator, ki zapre pot enosmernemu toku
  20.      blókoven  tudi blokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na blok: blokovna gradnja, zazidava / blokovno osebje v taborišču / v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi blokovski / naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske odnose ♦ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama
  21.      blúzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na bluzo: bluzni gumbi / bluzni kroj suknjiča
  22.      bóben  -bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav ničstar. na Laškem je zapel boben začela se je vojska 2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom 3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenčekavt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra
  23.      bóbenček  -čka [bǝn] m (ọ̑) 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil
  24.      bóbenski  -a -o [bǝn] prid. (ọ̑) nanašajoč se na boben: bobenska arija
  25.      bobnênje  -a s (é) glagolnik od bobneti: zamolklo bobnenje groma; bobnenje pod zemljo / sliši se bobnenje slapa, vlaka

   976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA