Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (10.626-10.650)



  1.      požárnovárnosten  -tna -o prid. (-á) nanašajoč se na požarno varnost: požarnovarnostni predpisi, ukrepi / podjetje ima dobro organizirano požarnovarnostno službo
  2.      poželênje  -a s (é) velika želja po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: poželenje mineva, se prebuja, raste; imeti, obvladati, utešiti poželenje; spolno, ekspr. meseno poželenje; strastno poželenje; poželenje in naslada / od poželenja so se jim iskrile oči ∙ ekspr. vredna je poželenja je privlačna, zapeljiva
  3.      požêljen  -jna -o prid. (é) knjiž. zaželen, primeren: taka oblast je bila zanje zelo poželjna / njen rod je odbijal poželjne snubce požêljno prisl. poželjivo: poželjno je gledal te dobrote
  4.      poženíti se  -žénim se dov. ( ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola drug za drugim se poročiti: sinovi so se poženili, hči pa je ostala sama poženíti ekspr. drugega za drugim dati, oddati v zakon: otroke sta poženila in zdaj sta spet sama / sinove je dobro poženil
  5.      požénščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. dati komu nekatere ženske lastnosti: s svojo vzgojo ga je poženščila; v takih razmerah se moški poženščijo; poženščiti se v oblačenju požénščen -a -o: poženščeni fantje
  6.      požigálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na požiganje: požigalni ukrepi / požigalna sla
  7.      požirálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na požiranje: požiralne mišice / požiralni refleksi
  8.      poživílen  -lna -o prid. () ki poživlja: poživilna pijača / poživilni učinek tablet
  9.      poživínjenje  -a s () glagolnik od poživiniti: poživinjenje ljudi
  10.      poživínjenost  -i ž () ekspr. značilnost, stanje poživinjenega človeka: moralna propalost in poživinjenost
  11.      požívljenje  -a s () glagolnik od poživiti: poživljenje krvnega obtoka / poživljenje dela v društvu
  12.      požlahtnjênje  in požláhtnjenje -a s (é; ) glagolnik od požlahtniti: požlahtnjenje trte
  13.      požréšen  -šna -o prid., požréšnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (rad) veliko jé: nikoli ni dovolj temu požrešnemu človeku; požrešni vrabci brskajo po pesku; požrešen kot volk // nav. ekspr. ki čuti, ima veliko željo po jedi: je zelo požrešen / požrešen na meso, sladkarije / jesti s požrešnim tekom; pren. požrešno morje je pogoltnilo vso ladijsko posadko 2. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: vsi dolžniki so se ga bali, ker so vedeli, da je požrešen; požrešen na denar, po denarju / požrešen pogled ki izraža lakomnostekspr. vse je spravil v svojo požrešno torbo v veliko, prostorno torbo požréšno prisl.: požrešno jesti, piti ∙ ekspr. voda je požrešno drla po cesti zelo, močno
  14.      požŕten  -tna -o prid. () slabš. požrešen, lakomen: požrten človek; ne bodi tako požrten; požrtne živali / zelo je požrten na meso / požrten na denar požŕtno prisl.: požrtno jesti
  15.      požrtvoválen  -lna -o prid., požrtvoválnejši () ki si zelo prizadeva za dosego določenega cilja neglede na trud, žrtve: požrtvovalni starši; pri tem delu je bil zelo požrtvovalen / nagrada za požrtvovalno delo / požrtvovalna ljubezen požrtvoválno prisl.: boril se je zelo požrtvovalno; požrtvovalno skrbeti za otroke
  16.      požvenketáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) krajši čas žvenketati: požvenketati s kovanci v žepu
  17.      požvenketávati  -am nedov. () večkrat žvenketati: njene zapestnice so požvenketavale; požvenketavati z ostrogami
  18.      požvenkljáti  -ám dov.) krajši čas žvenkljati: požvenkljati s kovanci
  19.      požvenkljávati  -am nedov. () večkrat žvenkljati: pri hoji je požvenkljaval z ostrogami
  20.      prábíten  -tna -o prid. (-) knjiž. prvoten, osnoven: prevzel me je prabiten občutek povezanosti z materijo / spomeniki človekove prabitne tvornosti // prvinski, neponarejen: bolečina se s prabitno močjo oglaša v meni
  21.      prádáven  -vna -o prid. (-á) nav. ekspr. 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): življenje v pradavnih časih; govoriti o pradavnih stvareh 2. ki že zelo dolgo obstaja: pradavni običaji / pradavni sen se je uresničil
  22.      práelemènt  -ênta m (- -é) filoz. prasnov: razvoj praelementa
  23.      pragmátičen  -čna -o prid. (á) ki se podreja praktični uporabnosti, koristi: pragmatična merila; brez teorije je vsaka reforma samo pragmatična pragmátično prisl.: pragmatično reševati probleme ♦ filoz. pragmatična filozofija pragmatizem; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci
  24.      pragmatístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pragmatizem: pragmatistična teorija resnice / pragmatistična filozofija / pragmatistično pojmovanje umetnosti pragmatično pragmatístično prisl.: pragmatistično usmerjena sociologija
  25.      pragóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na prag: pragovna deska / pragovna impregnacija

   10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA