Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (1.051-1.075)
- biskvíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na biskvit: biskvitna torta / pripraviti biskvitno testo ♪
- bistrênje -a s (é) glagolnik od bistriti ♪
- bistrogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko bistrogled ♪
- bistroúmen -mna -o prid., bistroúmnejši (ú ū) ki je bistrega uma: bil je sloveč in bistroumen mož; bistroumen učenec / prepričal ga je na najbistroumnejši način; bistroumna opomba bistroúmno prisl.: vprašanje so zelo bistroumno rešili ♪
- bistrovíden -dna -o prid. (í ȋ) redko ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož ♪
- bístven -a -o prid., bístvenejši (ȋ) nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti; dotakniti se bistvenega problema šolstva; bistveni znaki bolezni; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejših bístveno prisl.: položaj se ni bistveno izboljšal; razmere so se bistveno spremenile; sam.: na konferenci niso sklenili nič bistvenega ♪
- bístvenost -i ž (ȋ) knjiž. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvo: iskanje nacionalne bistvenosti; razpravljati o bistvenosti lastninske pravice; smisel za bistvenost / gre mu samo za bistvenosti za bistvene, glavne stvari ♦ filoz. bistvenost po Heglu kar opredeljuje, določa bistvo ♪
- bistvogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) filoz. ki opazuje bistvo pojavov: bistvogledna metoda ♪
- bíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bit: bitna osnova zavesti; bitna pravica narodne manjšine / med obema variantama obstajajo bitni razločki bistveni; za obstoj rastline bitne snovi bítno prisl.: sprememba je bitno vplivala nanj ♪
- bítnosten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bitnost: za nas je to bitnostno politično vprašanje ♪
- bitúmen -a tudi -mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen; obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola ♪
- bitúmenski -a -o [tudi mǝn] prid. (ú) nanašajoč se na bitumen: bitumenska izolacija, masa; bitumenski premaz / bitumenski izdelki ♪
- bituminózen -zna -o prid. (ọ̑) petr. ki vsebuje bitumen: bituminozni premog; bituminozni skrilavci ♪
- biválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor; bivalna kuhinja / bivalni standard ♪
- bizáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. ki vzbuja pozornost zaradi posebnosti; nenavaden, čuden: bizarne domislice; bizarne forme v arhitekturi; njegove knjige so polne bizarnih idej / bizarni prividi duševnih bolnikov ♪
- blagočúten -tna -o prid. (ū) zastar. ki je blagih čustev: izobražen in blagočuten mož ♪
- blagodáren -rna -o prid. (á ā) star. dobrotljiv, radodaren: bila je blagodarna žena // blagodejen, dobrodejen: blagodarni vpliv vzgoje blagodárno prisl.: narava blagodarno razsipa svoje darove ♪
- blagodáten -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na blagodat: njena blagodatna pomoč / blagodatna toplota sonca ♪
- blagodéjen -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. ki blago, ugodno deluje: zajel ga je blagodejen spanec; blagodejna tišina / blagodejen dež; blagodejni sončni žarki blagodéjno prisl.: glasba blagodejno vpliva na živce ♪
- blagodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) zastar. ki je blage duše; plemenit, blag: blagodušna žena; tako blagodušna je, da vse žrtvuje zanj / njegov blagodušni in jasni obraz blagodúšno prisl.: blagodušno se je nasmehnil ♪
- blagoglásen -sna -o prid. (ā) ki se blago, prijetno glasi: blagoglasni romanski jeziki; njegovi verzi so blagoglasni in gladko tekoči; blagoglasna beseda; skozi okna se sliši blagoglasno petje ubrano ♪
- blagohôten -tna -o prid. (ó ō) ki ima blage, dobre namene: bil mu je blagohoten mentor / blagohoten nasvet; pozdraviti z blagohotnim smehljajem; blagohotne besede blagohôtno prisl.: blagohotno razložiti ♪
- blagonaklónjen -a -o prid. (ọ́) star. blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim: blagonaklonjeni poveljnik / v vljudnostnem nagovoru povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju blagonaklónjeno prisl.: blagonaklonjeno ga je potrepljal po rami ♪
- blagonaklónjenost -i ž (ọ́) star. dobrohotna, prijateljska naklonjenost: izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja / biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih ♪
- blagonôsen -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša dobiček, korist; donosen: ti posli so zelo blagonosni // koristen, dobrodejen: blagonosni vpliv; njegovo blagonosno delovanje / blagonosni sončni žarki ♪
926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151